Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poštar ne zvoni več niti dvakrat

08.09.2020

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike!

Danes pa o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Ker gre za problematiko, ki je zelo široka, bomo za današnjo oddajo policaje in nemške ovčarje pustili v tvorni debati, sami pa se bomo posvetili poštarjem.
Poštne poslovalnice izginjajo iz naših krajev in slovenski župani – ne glede na politično opcijo – so jezni, da se kar tresejo; na zadnjem srečanju so sicer izbrali novo vodstvo svojega ceha, ves preostali čas pa se hudovali na Pošto, ki umika in zapira svoje poslovalnice, predvsem na slovenskem podeželju. Vse to seveda ob znameniti mantri previsokih stroškov, ki da jih imajo s poslovalnicami. In ob razlaganju zapletenega koncepta javne službe, ki je hkrati tako na trgu, kot bi morala biti subvencionirana od države …

Ampak tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike! Torej se iz slovenskih krajev ne umika samo pošta ali poštne poslovalnice, temveč se umikajo tudi poštni nabiralniki. Če povprečno razumen človek še uspe povezati stroške in delovanje poštne poslovalnice, pa je izjemno težko povezati stroške in delovanje poštnega nabiralnika. Poštni nabiralniki so sicer čudovite naprave, a tehnološko precej zadaj na evolucijski lestvici. Gre bolj kot ne za kovinski zaboj, v katerega poštna pošiljka gre, ven pa jo dobi samo oseba s ključem oziroma poštar. Mimogrede; poštni nabiralniki so na splošno zadovoljstvo nastali v povezavi z nemškimi ovčarji – saj se od tistih dob obe vrsti srečujeta le še pri prejemu poštnih pošiljk, pri oddaji pa sta vsaksebi.

Kot vemo, pošto nekaj zadnjih desetletij obvladujejo največji umi slovenskega liberalnega kapitalizma, ki jim je nekdo konec osemdesetih prišepnil, da so klasična pisma izginila, ker jih je nadomestila elektronska pošta. Liberalni kapitalisti so nato upravičeno sklepali, da če je vsako elektronsko pismo brezplačno, bo vsako plačljivo klasično pismo enostavno predrago. In so začeli poštne poslovalnice polniti z nagrobnimi svečami, revijami, malimi gospodinjskimi aparati, kozmetičnimi izdelki in plastično galanterijo. Poslovni model je bil tako uspešen, da so ga takoj posnemali še bencinski črpalkarji, ki so poštnim storitvam dodali
še prodajo hrane za male živali. Na veliko navdušenje nemških ovčarjev.

Kakorkoli; slovenska pošta zadnje desetletje odkrito jamra, da je obseg poštnih storitev tako padel, da morajo skrčiti stroške in najprej so pod recesijski nož padle poštne poslovalnice na podeželju, z njimi pa tudi poštni nabiralniki. Neodvisne raziskave sicer prikimavajo, da je za upad poštnih storitev resnično kriv svetovni splet, hkrati pa je svetovni splet ustvaril internetna podjetja, ki svoje izdelke – kako ironično – po vsem svetu prodajajo s pomočjo poštnih storitev. Zato mnogi nacionalni poštni servisi, ki so se prilagodili novim časom, beležijo spodobne dobičke, podobne tistim izpred internetne dobe. Še več; slovensko podeželje, s katerega se pošta panično umika, je vsakodnevno napadeno z desetinami kombijev zasebnih kurirskih služb, ki mulariji dovažajo na Kitajskem naročeno kramo.

Na tem mestu bi lahko krčenje poštne službe, ki je, mimogrede eden temeljnih kamnov omikane Evrope, preprosto označili kot posledico nesposobnosti vrhov slovenske Pošte. Ki je bila sicer dokazana v številnih poštnih bitkah. A se bojimo, da gre za nekaj drugega … Morebiti pa umik pošte s podeželja ni posledice nesposobnih poštarjev ne internetne konkurence in ne zapletenega značaja nemških ovčarjev. V času, ko se teorije zarote širijo uspešneje kot virus, se zdi zarota, po kateri bo slovensko podeželje z odtegljajem osnovnih kulturnih, varnostnih in tehnoloških standardov dvajsetega stoletja postalo vdana in zanesljiva volilna baza avtokratskih režimov, povsem mogoča. Če pogledamo volilne baze voditeljev, zbranih na Bledu, se zdi pridevnik "strateški" povsem na mestu. Ker tam zbrani sedijo v svetlih prestolnicah samo zaradi volilnih glasov podeželja. Na katerem sicer ni več mogoče vreči razglednice v poštni nabiralnik, lahko pa se v plastično škatlo vrže glasovnico.


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Poštar ne zvoni več niti dvakrat

08.09.2020

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike!

Danes pa o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Ker gre za problematiko, ki je zelo široka, bomo za današnjo oddajo policaje in nemške ovčarje pustili v tvorni debati, sami pa se bomo posvetili poštarjem.
Poštne poslovalnice izginjajo iz naših krajev in slovenski župani – ne glede na politično opcijo – so jezni, da se kar tresejo; na zadnjem srečanju so sicer izbrali novo vodstvo svojega ceha, ves preostali čas pa se hudovali na Pošto, ki umika in zapira svoje poslovalnice, predvsem na slovenskem podeželju. Vse to seveda ob znameniti mantri previsokih stroškov, ki da jih imajo s poslovalnicami. In ob razlaganju zapletenega koncepta javne službe, ki je hkrati tako na trgu, kot bi morala biti subvencionirana od države …

Ampak tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike! Torej se iz slovenskih krajev ne umika samo pošta ali poštne poslovalnice, temveč se umikajo tudi poštni nabiralniki. Če povprečno razumen človek še uspe povezati stroške in delovanje poštne poslovalnice, pa je izjemno težko povezati stroške in delovanje poštnega nabiralnika. Poštni nabiralniki so sicer čudovite naprave, a tehnološko precej zadaj na evolucijski lestvici. Gre bolj kot ne za kovinski zaboj, v katerega poštna pošiljka gre, ven pa jo dobi samo oseba s ključem oziroma poštar. Mimogrede; poštni nabiralniki so na splošno zadovoljstvo nastali v povezavi z nemškimi ovčarji – saj se od tistih dob obe vrsti srečujeta le še pri prejemu poštnih pošiljk, pri oddaji pa sta vsaksebi.

Kot vemo, pošto nekaj zadnjih desetletij obvladujejo največji umi slovenskega liberalnega kapitalizma, ki jim je nekdo konec osemdesetih prišepnil, da so klasična pisma izginila, ker jih je nadomestila elektronska pošta. Liberalni kapitalisti so nato upravičeno sklepali, da če je vsako elektronsko pismo brezplačno, bo vsako plačljivo klasično pismo enostavno predrago. In so začeli poštne poslovalnice polniti z nagrobnimi svečami, revijami, malimi gospodinjskimi aparati, kozmetičnimi izdelki in plastično galanterijo. Poslovni model je bil tako uspešen, da so ga takoj posnemali še bencinski črpalkarji, ki so poštnim storitvam dodali
še prodajo hrane za male živali. Na veliko navdušenje nemških ovčarjev.

Kakorkoli; slovenska pošta zadnje desetletje odkrito jamra, da je obseg poštnih storitev tako padel, da morajo skrčiti stroške in najprej so pod recesijski nož padle poštne poslovalnice na podeželju, z njimi pa tudi poštni nabiralniki. Neodvisne raziskave sicer prikimavajo, da je za upad poštnih storitev resnično kriv svetovni splet, hkrati pa je svetovni splet ustvaril internetna podjetja, ki svoje izdelke – kako ironično – po vsem svetu prodajajo s pomočjo poštnih storitev. Zato mnogi nacionalni poštni servisi, ki so se prilagodili novim časom, beležijo spodobne dobičke, podobne tistim izpred internetne dobe. Še več; slovensko podeželje, s katerega se pošta panično umika, je vsakodnevno napadeno z desetinami kombijev zasebnih kurirskih služb, ki mulariji dovažajo na Kitajskem naročeno kramo.

Na tem mestu bi lahko krčenje poštne službe, ki je, mimogrede eden temeljnih kamnov omikane Evrope, preprosto označili kot posledico nesposobnosti vrhov slovenske Pošte. Ki je bila sicer dokazana v številnih poštnih bitkah. A se bojimo, da gre za nekaj drugega … Morebiti pa umik pošte s podeželja ni posledice nesposobnih poštarjev ne internetne konkurence in ne zapletenega značaja nemških ovčarjev. V času, ko se teorije zarote širijo uspešneje kot virus, se zdi zarota, po kateri bo slovensko podeželje z odtegljajem osnovnih kulturnih, varnostnih in tehnoloških standardov dvajsetega stoletja postalo vdana in zanesljiva volilna baza avtokratskih režimov, povsem mogoča. Če pogledamo volilne baze voditeljev, zbranih na Bledu, se zdi pridevnik "strateški" povsem na mestu. Ker tam zbrani sedijo v svetlih prestolnicah samo zaradi volilnih glasov podeželja. Na katerem sicer ni več mogoče vreči razglednice v poštni nabiralnik, lahko pa se v plastično škatlo vrže glasovnico.


16.09.2014

Zapisi iz močvirja

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


09.09.2014

Polit-komisarka

O tem, zakaj je 501 milijonu Evropejcev vseeno za to, koga predlaga Slovenija.


02.09.2014

Trojček? Na podeželju samo spolna praksa...

Marko Radmilovič sedi v močvirju in razmišlja o tem, zakaj slovenska salonska levica razpravlja o privatizaciji Aerodroma Ljubljana in Telekoma. Tradicionalno se namreč levičarji vozijo z vlakom, na podeželju pa pod pojmom "Trojček" poznajo zgolj zanimivo spolno prakso.


02.09.2014

Trojček? Na podeželju samo spolna praksa...

Marko Radmilovič sedi v močvirju in razmišlja o tem, zakaj slovenska salonska levica razpravlja o privatizaciji Aerodroma Ljubljana in Telekoma. Tradicionalno se namreč levičarji vozijo z vlakom, na podeželju pa pod pojmom "Trojček" poznajo zgolj zanimivo spolno prakso.


22.07.2014

Daleč od oči, daleč od srca!

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


15.07.2014

MC Cerar

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.07.2014

Kaj je padlo na Ruše...

Na ruški meteorit ne bi smeli gledati kot na predvolilno zanimivost, temveč predvsem kot na razvojno priložnost.


01.07.2014

V četrtek dvojne pike za upokojence

Nekaj nepovezanih, naključnih in najbrž povsem napačnih misli o prodaji Mercatorja.


24.06.2014

Veliki presejalni program

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


17.06.2014

Romanje na Dob

Danes nekaj o morebitnem odhodu Janeza Janše v zapor. Dokaj uspešno lahko predvidimo šlamastiko, ki bo nastala z Janševim odhodom na Dob.


10.06.2014

Fantom iz ... Kongresnega trga

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.06.2014

Mreža na terenu

Nadaljujemo z rednimi pripravami na izredne volitve.


27.05.2014

Četrtina kolača

Marko Radmilovič sedi v močvirju in razmišlja.


20.05.2014

Smučarska središča

Govoriti o smučanju na pragu poletja je čudno; a raje dajmo zdaj, da nas konec novembra ne bo bolela glava. Slovenska smučarska središča pospešeno propadajo. Vendar ne propadejo.


13.05.2014

Demokratične velike maše med počitnicami

Roki za volitve so tako nerodni, da se zabijejo med počitnice. Je dopustno imeti volitve v času dopusta?


06.05.2014

Svetohlinska dejstva o ukrajinski krizi

Že najmlajša socializirana generacija ima izkušnjo balkanske vojne in ni treba ravno obiskovati knjižnic, da prepoznamo vzorce, ki vodijo v vojno. Policiste počasi zamenjujejo vojaki, uporniki namesto metanja molotovk začnejo sestreljevati helikopterje in bedaki dobivajo vedno več medijskega prostora in posledično politične moči. Ob tem pa je razumni obsojen še na priliznjenost svetovne prostozidarske elite, ki goni eno in isto o diplomatskih rešitvah, v žepu pa drži figo.


29.04.2014

Razpad in ostale zgodbe

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.04.2014

Globoko zemeljske teme

Po dnevih, ko smo se ukvarjali z nadzemeljskim, nekaj misli, posvečenih globoko zemeljskim temam. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede.


15.04.2014

O varčevanju: Čiki in pir!

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.04.2014

Šolarji v uniformah

Te dni se končuje nenavadna anketa, ki so jo prejeli učenci, starši in strokovni sodelavci osnovnih šol. Pripravilo jo je ministrstvo za izobraževanje, anketa pa vse navedene poziva, naj z odgovori na posebno zvita vprašanja pomagajo razrešiti eno temeljnih dilem slovenskega izobraževanja: »Šolske uniforme - da, ali ne?« Zdaj; človek bi se nasmehnil, ker se te dileme gremo tudi v tretjem tisočletju, ampak ker je posredi ministrstvo za izobraževanje, je treba smeh potlačiti. Nič v zvezi z izobraževanjem ne sme biti smešno, še najmanj ministrstvo.


Stran 24 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov