Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …
In če ga imajo v Lendavi, zakaj ga ne bi imeli tudi mi
Za razliko od ostalih javnih občil, ki so te dni polna usodnega vpliva naše male države na globalno realnost, mi ostajamo trdno na tleh. Oziroma se bomo dvignili nad njimi samo sto metrov, kar je zanemarljivo v primerjavi s presežniki in višavami, v katerih zadnje dni lebdi slovenski genij.
Ker smo resna analitična oddaja, moramo prispevati vsaj stavek mogoče manj resnega, vsekakor pa samosvojega uvida v uspehe naših kolesarjev: "Nihče od kolesarskih analitikov ni pomislil, da je morebiti uspeh naših fantov posledica žalostnega dejstva, da si obubožano slovensko prebivalstvo ne more privoščiti električnih koles, s katerimi se prevaža bogata zahodna Evropa. Ker imamo še navadne bicikle, smo potem na dirki, ki se dirka brez elektrike, toliko bolj uspešni od razvajenih zahodnjakov!"
Toliko o Franciji in kolesih.
Zdaj pa nazaj v domače loge. Kot rečeno je največja nevarnost globalnega uspeha sladostrastje pomembnosti, ki sčasoma vodi do tega, da pozabimo na lokalno dogajanje. Kot pravijo: misli globalno, pozabljaj lokalno. Danes posvečamo potrebno pozornost majhnim krajem, nepomembnim občinam in razvoju, ki je že trideset let tik pred vrati slovenskega podeželja. Sledi zapletena tema, ki govori o razglednih stolpih.
V Rogaški Slatini so se prav grdo sprli. Tamkajšnji župan in občinski svet se pripravljata na graditev najvišjega razglednega stolpa v državi. Več kot 100 metrov bo visok, kar ga ne bo zavihtelo samo na vrh lestvice slovenskih razglednih stolpov, temveč tudi proti vrhu najvišjih slovenskih stavb na sploh. Problem pa je, ker se vsi prebivalci z graditvijo ne strinjajo in napovedujejo referendum … Tako stolp "Kristal", ki se tako imenuje iz očitnih razlogov, trenutno stoji na majavih temeljih. Mimogrede; ob referendumu bi lahko dali na ljudsko glasovanje tudi ime; ob "Kristalu" bi se stolp povsem upravičeno lahko imenoval tudi "Donat". Kajti "kristal" je samo lep, donat pa ureja tudi prebavo.
Kakorkoli; županstvo v projektni dokumentaciji navaja vse silne številke in razvojne možnosti, ki bi jih stolp prinesel. Na tisoče obiskovalcev, na tisoče evrov dobička in ponovno postavitev Rogaške Slatine na zemljevid slovenskih turističnih destinacij. Če smo malo cinični; stolp mora biti vsaj toliko visok, da bi lahko lastniki in večinski obiskovalci Rogaške videli vse do doma. Se pravi, do ruskih step.
Snovalce Kristala vodi lendavski zgled. Vinarium, sicer pol nižji stolp, je ena največjih turističnih atrakcij zadnjih let v Sloveniji in brez dvoma šampion prekmurskega turizma.
"In če ga imajo v Lendavi, zakaj ga ne bi imeli tudi mi," so povsem upravičeno pomislili v Rogaški. A ravno v tem grmu tiči zajec pogube! Slovenski župani, vsi po vrsti znani po avtonomnem mišljenju, bodo videli dobre vzglede najprej v Lendavi, potem v Rogaški. Pa se bo začelo: "Menda ne mislite, da lahko ima periferija najvišji stolp?" Najvišjega mora imeti Ljubljana, Maribor ne sme zaostajati, v Trbovljah bodo dimniku spremenili namembnost, v Portorožu ga lahko zgradijo na vodi, vse do trenutka, ko se bo našel novi Aljaž in postavil ultimativni razgledni stolp na vrhu Triglava!
Zadeva s stolpi ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Razglednih stolpov imamo po zadnjem štetju sedemnajst; najvišji je s 53 metri že omenjeni Vinarium v Lendavi, najnižji je na Trdinovem vrhu s 15 metri. Za tega ni nujno, da bo naš tudi ostal, tako da je strateško ali državotvorno zelo vzpodbudno, da v Rogaški Slatini načrtujejo nadomestnega. Vsi ti stolpi so bili postavljeni, ker naj bi ljudje uživali v razgledu. Se pravi, da graditelji razgledne točke povišajo še za nekaj metrov in s tem ljudem omogočijo pastoralo slovenske krajine. Stolpi imajo tudi hecna imena. Recimo "Stolp zdravja in veselja" v Podčetrtku ali "Stolp ljubezni" na Kozjanskem.
Ampak to so nemoderni stolpi preteklosti, ker je v veliki večini vstop nanje prost. Novodobni stolpi, Vinarium vsekakor, pa tudi Kristal bo tak, pot Med krošnjami na Rogli pa sploh, vam užitek razgleda zaračunajo. Stolp torej iz zasanjane pobude lokalcev postaja tržni element – kar pa je v temeljnem nasprotju s poslanstvom stolpa. Na tem mestu moramo nekaj stoletij nazaj v zgodovino.
Pozabljena veja krščanstva so bili t. i. "stiliti", menihi oziroma puščavniki, ki so se povzpeli na stolp ali steber in tam peli slavo bogu z meditacijo, postom in molitvijo. Stiliti so v petem stoletju, predvsem v okvirih Bizantinske države, postali pomembno duhovno gibanje in po vzgledu Simeona starejšega je vse več svetih mož plezalo na stebre.
Ta antična referenca nas spominja in opominja, da stolp pomeni osamo, ne pa z množičnostjo poslovno priložnost! To je skregano s stolpnim bistvom … Ne gre samo za razgled; gre za odmik od zemeljskega, za nekaj minut odmika od teže tal … Zato je vsaj štirinajst med sedemnajstimi slovenskimi stolpi preprostih gradenj, ki štrlijo v nebo na gričih ali holmih, sredi gozdov, goric ali pač na vrhovih hribov.
"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …
In če ga imajo v Lendavi, zakaj ga ne bi imeli tudi mi
Za razliko od ostalih javnih občil, ki so te dni polna usodnega vpliva naše male države na globalno realnost, mi ostajamo trdno na tleh. Oziroma se bomo dvignili nad njimi samo sto metrov, kar je zanemarljivo v primerjavi s presežniki in višavami, v katerih zadnje dni lebdi slovenski genij.
Ker smo resna analitična oddaja, moramo prispevati vsaj stavek mogoče manj resnega, vsekakor pa samosvojega uvida v uspehe naših kolesarjev: "Nihče od kolesarskih analitikov ni pomislil, da je morebiti uspeh naših fantov posledica žalostnega dejstva, da si obubožano slovensko prebivalstvo ne more privoščiti električnih koles, s katerimi se prevaža bogata zahodna Evropa. Ker imamo še navadne bicikle, smo potem na dirki, ki se dirka brez elektrike, toliko bolj uspešni od razvajenih zahodnjakov!"
Toliko o Franciji in kolesih.
Zdaj pa nazaj v domače loge. Kot rečeno je največja nevarnost globalnega uspeha sladostrastje pomembnosti, ki sčasoma vodi do tega, da pozabimo na lokalno dogajanje. Kot pravijo: misli globalno, pozabljaj lokalno. Danes posvečamo potrebno pozornost majhnim krajem, nepomembnim občinam in razvoju, ki je že trideset let tik pred vrati slovenskega podeželja. Sledi zapletena tema, ki govori o razglednih stolpih.
V Rogaški Slatini so se prav grdo sprli. Tamkajšnji župan in občinski svet se pripravljata na graditev najvišjega razglednega stolpa v državi. Več kot 100 metrov bo visok, kar ga ne bo zavihtelo samo na vrh lestvice slovenskih razglednih stolpov, temveč tudi proti vrhu najvišjih slovenskih stavb na sploh. Problem pa je, ker se vsi prebivalci z graditvijo ne strinjajo in napovedujejo referendum … Tako stolp "Kristal", ki se tako imenuje iz očitnih razlogov, trenutno stoji na majavih temeljih. Mimogrede; ob referendumu bi lahko dali na ljudsko glasovanje tudi ime; ob "Kristalu" bi se stolp povsem upravičeno lahko imenoval tudi "Donat". Kajti "kristal" je samo lep, donat pa ureja tudi prebavo.
Kakorkoli; županstvo v projektni dokumentaciji navaja vse silne številke in razvojne možnosti, ki bi jih stolp prinesel. Na tisoče obiskovalcev, na tisoče evrov dobička in ponovno postavitev Rogaške Slatine na zemljevid slovenskih turističnih destinacij. Če smo malo cinični; stolp mora biti vsaj toliko visok, da bi lahko lastniki in večinski obiskovalci Rogaške videli vse do doma. Se pravi, do ruskih step.
Snovalce Kristala vodi lendavski zgled. Vinarium, sicer pol nižji stolp, je ena največjih turističnih atrakcij zadnjih let v Sloveniji in brez dvoma šampion prekmurskega turizma.
"In če ga imajo v Lendavi, zakaj ga ne bi imeli tudi mi," so povsem upravičeno pomislili v Rogaški. A ravno v tem grmu tiči zajec pogube! Slovenski župani, vsi po vrsti znani po avtonomnem mišljenju, bodo videli dobre vzglede najprej v Lendavi, potem v Rogaški. Pa se bo začelo: "Menda ne mislite, da lahko ima periferija najvišji stolp?" Najvišjega mora imeti Ljubljana, Maribor ne sme zaostajati, v Trbovljah bodo dimniku spremenili namembnost, v Portorožu ga lahko zgradijo na vodi, vse do trenutka, ko se bo našel novi Aljaž in postavil ultimativni razgledni stolp na vrhu Triglava!
Zadeva s stolpi ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Razglednih stolpov imamo po zadnjem štetju sedemnajst; najvišji je s 53 metri že omenjeni Vinarium v Lendavi, najnižji je na Trdinovem vrhu s 15 metri. Za tega ni nujno, da bo naš tudi ostal, tako da je strateško ali državotvorno zelo vzpodbudno, da v Rogaški Slatini načrtujejo nadomestnega. Vsi ti stolpi so bili postavljeni, ker naj bi ljudje uživali v razgledu. Se pravi, da graditelji razgledne točke povišajo še za nekaj metrov in s tem ljudem omogočijo pastoralo slovenske krajine. Stolpi imajo tudi hecna imena. Recimo "Stolp zdravja in veselja" v Podčetrtku ali "Stolp ljubezni" na Kozjanskem.
Ampak to so nemoderni stolpi preteklosti, ker je v veliki večini vstop nanje prost. Novodobni stolpi, Vinarium vsekakor, pa tudi Kristal bo tak, pot Med krošnjami na Rogli pa sploh, vam užitek razgleda zaračunajo. Stolp torej iz zasanjane pobude lokalcev postaja tržni element – kar pa je v temeljnem nasprotju s poslanstvom stolpa. Na tem mestu moramo nekaj stoletij nazaj v zgodovino.
Pozabljena veja krščanstva so bili t. i. "stiliti", menihi oziroma puščavniki, ki so se povzpeli na stolp ali steber in tam peli slavo bogu z meditacijo, postom in molitvijo. Stiliti so v petem stoletju, predvsem v okvirih Bizantinske države, postali pomembno duhovno gibanje in po vzgledu Simeona starejšega je vse več svetih mož plezalo na stebre.
Ta antična referenca nas spominja in opominja, da stolp pomeni osamo, ne pa z množičnostjo poslovno priložnost! To je skregano s stolpnim bistvom … Ne gre samo za razgled; gre za odmik od zemeljskega, za nekaj minut odmika od teže tal … Zato je vsaj štirinajst med sedemnajstimi slovenskimi stolpi preprostih gradenj, ki štrlijo v nebo na gričih ali holmih, sredi gozdov, goric ali pač na vrhovih hribov.
"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Na ruški meteorit ne bi smeli gledati kot na predvolilno zanimivost, temveč predvsem kot na razvojno priložnost.
Nekaj nepovezanih, naključnih in najbrž povsem napačnih misli o prodaji Mercatorja.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes nekaj o morebitnem odhodu Janeza Janše v zapor. Dokaj uspešno lahko predvidimo šlamastiko, ki bo nastala z Janševim odhodom na Dob.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Govoriti o smučanju na pragu poletja je čudno; a raje dajmo zdaj, da nas konec novembra ne bo bolela glava. Slovenska smučarska središča pospešeno propadajo. Vendar ne propadejo.
Roki za volitve so tako nerodni, da se zabijejo med počitnice. Je dopustno imeti volitve v času dopusta?
Že najmlajša socializirana generacija ima izkušnjo balkanske vojne in ni treba ravno obiskovati knjižnic, da prepoznamo vzorce, ki vodijo v vojno. Policiste počasi zamenjujejo vojaki, uporniki namesto metanja molotovk začnejo sestreljevati helikopterje in bedaki dobivajo vedno več medijskega prostora in posledično politične moči. Ob tem pa je razumni obsojen še na priliznjenost svetovne prostozidarske elite, ki goni eno in isto o diplomatskih rešitvah, v žepu pa drži figo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Po dnevih, ko smo se ukvarjali z nadzemeljskim, nekaj misli, posvečenih globoko zemeljskim temam. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Te dni se končuje nenavadna anketa, ki so jo prejeli učenci, starši in strokovni sodelavci osnovnih šol. Pripravilo jo je ministrstvo za izobraževanje, anketa pa vse navedene poziva, naj z odgovori na posebno zvita vprašanja pomagajo razrešiti eno temeljnih dilem slovenskega izobraževanja: »Šolske uniforme - da, ali ne?« Zdaj; človek bi se nasmehnil, ker se te dileme gremo tudi v tretjem tisočletju, ampak ker je posredi ministrstvo za izobraževanje, je treba smeh potlačiti. Nič v zvezi z izobraževanjem ne sme biti smešno, še najmanj ministrstvo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Sedim v močvirju in razmišljam ... Tokrat o predsedniku KPK, razlikah med partijo in stranko, paranoji ...
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Neveljaven email naslov