Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS!" Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal. In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.
In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool
Ker jesen, čas lovopusta, vsako leto prinese več strelov v koleno in posledično tudi metanja puške v koruzo, se zdi, da nastajajoča koalicija "KUL" ni več samo znanstvenofantastična domislica slovenskega parlamentarizma. Hočemo povedati, da se na kosti nove in morebitne koalicije lepi vse več mesa. Zato si je koalicija zaslužila tudi redek privilegij biti analizirana v naši skromni oddaji.
"Nomen est omen …" Nikoli deležniki koalicije niso jasno oziroma nedvoumno poudarili, da kratica njihovega imena Koalicija ustavnega loka – KUL tudi dejansko pomeni to, kar mi mislimo, da pomeni. Se pravi anglosaksonski izraz, ki v prenesenem pomenu pomeni osebo, ki je poudarjeno mirna, brezbrižna, a vendar izrazito obvladuje svoj čas in prostor.
Preden se zaženemo v kratico, si poglejmo siceršnjo kratičarsko prakso v slovenski politiki. Ki je izrazito neinventivna. V slovenskih političnih kraticah se kot kačji jezik povsod motovili ta nesrečni "S"! Ki je sicer boljši kot pri sosedih, kjer se borijo s "H", ampak če deluješ kot politik v Sloveniji, zanima pa te socialna demokracija, samostojnost, suverenost, svoboda in podobno, si glede kratic že v težavah.
Tudi zgodovinsko gledano smo kratičarska puščoba, če se le spomnimo "TOZD-ov" ali pa "SIS-ov" in podobnih cvetk. Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS"! Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal.
In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.
Na tem mestu trčimo na nekaj težav. Nihče od voditeljev nove koalicije ni cool. Niti približno. Mogoče imajo kje v stranki koga, ki je cool, čeprav dvomimo. Problem je namreč v tem, da se "biti cool" in "biti politik" absolutno izključujeta. Če si "cool", ne greš v politiko, ker si cool ravno zato, ker te politika ne briga. So sicer izjeme; zadnji, če že ne edini cool politik v Sloveniji je bil Aleš Gulič, pa še on se je znašel v politiki bolj po naključju. Od njega sem pa so politiki ali gospodinje, ali obrtniki, ali povzpetniki, ali odličnjaki. Se pravi poklicni in značajski profili, ki nikoli in nikdar ne bodo cool.
Težava je v tem, da biti cool zahteva veliko trdega dela. To ni ne status ne stanje, ki bi si ga človek pridobil brez odrekanja in naporov. Zato se deklarativno sam sebe razglasiti za biti cool zdi točno to, kar politika počne; nekritično prevzeti ali povzeti nekaj, kar so izumile, promovirale in ustoličile mnoge generacije, ki jih je politika dosledno marginalizirala.
Tisti, ki so bili v zgodovini cool, so bili razredni sovražnik etablirane politike, in to da hoče postati cool tudi politika, pomeni po drugi strani žalostno dejstvo, da je "coolost" postala mainstream. Edina sreča je, da sveti zakrament "biti cool" posameznik prejme od okolice … Tako samozvanci, samopromotorji in seveda slovenski estradniki, po novem pa očitno tudi politiki, tega žegna niso in nikoli ne bodo dobili …
Kar pa ne pomeni, da je za koalicijo KUL vse izgubljeno. Ravno nasprotno. Če se dnevnopolitično ozremo nekaj mesecev nazaj – današnja koalicija KUL je bila na začetku letošnjega leta še vlada. Ki se je skregala in dopustila sedanji garnituri, da pride s svojimi delovnimi stroj izravnati gradbišče. Tisto je bilo eno najbolj "nekul" dejanj slovenske politične zgodovine. Danes se delajo, kot da se razpad Šarčeve vlade ni zgodil, kot da imamo ljudje politični spomin kanarčkov – kar je spet definicija "nekulosti"!
In če bi zarotniki hoteli, ne sicer postati cool, a vsaj stopiti na to pot, bi se morali na eni svojih konferenc opravičiti za dogodke iz februarja tega leta. Priznati svoje napake, prositi odpuščanja in obljubiti ter začeti izvrševati novo perspektivo republike Slovenije. Kaj podobnega bi storil Clint Eastwood, ki je cool po definiciji.
V nasprotnem pa vedno obstaja še nekaj možnosti. "Koalicija ustavnega loka" se da na srečo zgibati še v nekaj kratic. Med njimi se zdi "loka ustavnega koalicija" posebej primerna. Ob tem, da ima svojo politično sporočilnost, promovira tudi prav posebej kakovostno čebulo Dravskega polja.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS!" Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal. In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.
In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool
Ker jesen, čas lovopusta, vsako leto prinese več strelov v koleno in posledično tudi metanja puške v koruzo, se zdi, da nastajajoča koalicija "KUL" ni več samo znanstvenofantastična domislica slovenskega parlamentarizma. Hočemo povedati, da se na kosti nove in morebitne koalicije lepi vse več mesa. Zato si je koalicija zaslužila tudi redek privilegij biti analizirana v naši skromni oddaji.
"Nomen est omen …" Nikoli deležniki koalicije niso jasno oziroma nedvoumno poudarili, da kratica njihovega imena Koalicija ustavnega loka – KUL tudi dejansko pomeni to, kar mi mislimo, da pomeni. Se pravi anglosaksonski izraz, ki v prenesenem pomenu pomeni osebo, ki je poudarjeno mirna, brezbrižna, a vendar izrazito obvladuje svoj čas in prostor.
Preden se zaženemo v kratico, si poglejmo siceršnjo kratičarsko prakso v slovenski politiki. Ki je izrazito neinventivna. V slovenskih političnih kraticah se kot kačji jezik povsod motovili ta nesrečni "S"! Ki je sicer boljši kot pri sosedih, kjer se borijo s "H", ampak če deluješ kot politik v Sloveniji, zanima pa te socialna demokracija, samostojnost, suverenost, svoboda in podobno, si glede kratic že v težavah.
Tudi zgodovinsko gledano smo kratičarska puščoba, če se le spomnimo "TOZD-ov" ali pa "SIS-ov" in podobnih cvetk. Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS"! Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal.
In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.
Na tem mestu trčimo na nekaj težav. Nihče od voditeljev nove koalicije ni cool. Niti približno. Mogoče imajo kje v stranki koga, ki je cool, čeprav dvomimo. Problem je namreč v tem, da se "biti cool" in "biti politik" absolutno izključujeta. Če si "cool", ne greš v politiko, ker si cool ravno zato, ker te politika ne briga. So sicer izjeme; zadnji, če že ne edini cool politik v Sloveniji je bil Aleš Gulič, pa še on se je znašel v politiki bolj po naključju. Od njega sem pa so politiki ali gospodinje, ali obrtniki, ali povzpetniki, ali odličnjaki. Se pravi poklicni in značajski profili, ki nikoli in nikdar ne bodo cool.
Težava je v tem, da biti cool zahteva veliko trdega dela. To ni ne status ne stanje, ki bi si ga človek pridobil brez odrekanja in naporov. Zato se deklarativno sam sebe razglasiti za biti cool zdi točno to, kar politika počne; nekritično prevzeti ali povzeti nekaj, kar so izumile, promovirale in ustoličile mnoge generacije, ki jih je politika dosledno marginalizirala.
Tisti, ki so bili v zgodovini cool, so bili razredni sovražnik etablirane politike, in to da hoče postati cool tudi politika, pomeni po drugi strani žalostno dejstvo, da je "coolost" postala mainstream. Edina sreča je, da sveti zakrament "biti cool" posameznik prejme od okolice … Tako samozvanci, samopromotorji in seveda slovenski estradniki, po novem pa očitno tudi politiki, tega žegna niso in nikoli ne bodo dobili …
Kar pa ne pomeni, da je za koalicijo KUL vse izgubljeno. Ravno nasprotno. Če se dnevnopolitično ozremo nekaj mesecev nazaj – današnja koalicija KUL je bila na začetku letošnjega leta še vlada. Ki se je skregala in dopustila sedanji garnituri, da pride s svojimi delovnimi stroj izravnati gradbišče. Tisto je bilo eno najbolj "nekul" dejanj slovenske politične zgodovine. Danes se delajo, kot da se razpad Šarčeve vlade ni zgodil, kot da imamo ljudje politični spomin kanarčkov – kar je spet definicija "nekulosti"!
In če bi zarotniki hoteli, ne sicer postati cool, a vsaj stopiti na to pot, bi se morali na eni svojih konferenc opravičiti za dogodke iz februarja tega leta. Priznati svoje napake, prositi odpuščanja in obljubiti ter začeti izvrševati novo perspektivo republike Slovenije. Kaj podobnega bi storil Clint Eastwood, ki je cool po definiciji.
V nasprotnem pa vedno obstaja še nekaj možnosti. "Koalicija ustavnega loka" se da na srečo zgibati še v nekaj kratic. Med njimi se zdi "loka ustavnega koalicija" posebej primerna. Ob tem, da ima svojo politično sporočilnost, promovira tudi prav posebej kakovostno čebulo Dravskega polja.
V zapisih iz močvirja Marko Radmilovič tokrat razkriva, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja. Pa brez zamere!
Potopili se bomo v skrivnostno preteklost enega največjih narodnih simbolov, ki je seveda Planica.
Potopili se bomo v skrivnostno preteklost enega največjih narodnih simbolov, ki je seveda Planica.
Potopili se bomo v skrivnostno preteklost enega največjih narodnih simbolov, ki je seveda Planica.
Kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe. Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez možnosti avtorskega honorarja.
Kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe. Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez možnosti avtorskega honorarja.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Voljč oblikuje civilno pobudo, imenovano "Act tank" ali možganski trust. Gre za modificirano antično idejo, ko se na enem mestu zbere najboljše, kar narod premore, in nato takšen svet modrecev skozi razgovor in debato ponudi rešitve, do katerih se intelektualno omejena vsakdanjost ni zmožna dokopati.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Tokrat o vojni peticij, ki se je zanetila na naših tleh. Peticija, ki dobi nasprotno peticijo, nednadoma nima več smisla. Ne razumemo torej osnov pisanja peticij.
Zapisi iz močvirja o terorističnem napadu na tednik Charlie Hebdo. Zakaj pero ne more premagati puške?
Sprejeli smo uredbo, ki na prehrambene izdelke prinaša zapis o tem, ali izdelek vsebuje alergene ali ne. Najprej: "O, blagoslovljeni ljudje, ki si lahko privoščijo alergijo na hrano!" Velik del človeštva je alergičen zaradi tega, ker nima hrane.
Danes pa nekaj o priljubljenosti in podpori. Oziroma o podpori priljubljenim. Ko se javnomnenjske ankete po volitvah čimprej spravijo nad politično realnost z namenom, da bi povzročili čimprejšnje nove volitve, ker volitve so za javnomnenjske ankete čas debelih krav, se razumnemu zastavi kar nekaj vprašanj...
Izkoristili bomo redek privilegij molčati o dogodkih na neki mariborski šoli in se poskusili dokopati do zaključkov, ki jih ugotavlja množica pametnih ljudi v tej deželi po drugi poti. Gre seveda za metodo izjemno ugodnih nakupov.
Neveljaven email naslov