Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji predstavljamo cikel skladb z naslovom Otrok je pesem. Leta 1991 ga je za mešani zbor napisal skladatelj Uroš Rojko. Zahtevno zborovsko literaturo so istega leta prvič izvedli mladi pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta. Njihovo izvedbo je ohranil tudi naš radijski arhiv. Rojkov izviren glasbeni jezik za zbor je mogoče prepoznati tudi v skladbi Uleomina, ki jo je krstno prav tako izvedel Akademski pevski zbor Tone Tomšič, takrat ga je vodil dirigent Jernej Habjanič.
cikel skladb Uroša Rojka
Tokrat predstavljamo cikel skladb z naslovom Otrok je pesem, ki ga je leta 1991 za mešani zbor napisal skladatelj Uroš Rojko. Zahtevno zborovsko literaturo so istega leta prvič izvedli mladi pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta. Njihovo izvedbo je ohranil tudi naš radijski arhiv. Rojkov izviren glasbeni jezik za zbor je mogoče prepoznati tudi v skladbi Uleomina za mešani zbor, ki jo je krstno prav tako izvedel Akademski pevski zbor Tone Tomšič, takrat ga je vodil dirigent Jernej Habjanič.
125 epizod
Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi.
V oddaji predstavljamo cikel skladb z naslovom Otrok je pesem. Leta 1991 ga je za mešani zbor napisal skladatelj Uroš Rojko. Zahtevno zborovsko literaturo so istega leta prvič izvedli mladi pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta. Njihovo izvedbo je ohranil tudi naš radijski arhiv. Rojkov izviren glasbeni jezik za zbor je mogoče prepoznati tudi v skladbi Uleomina, ki jo je krstno prav tako izvedel Akademski pevski zbor Tone Tomšič, takrat ga je vodil dirigent Jernej Habjanič.
cikel skladb Uroša Rojka
Tokrat predstavljamo cikel skladb z naslovom Otrok je pesem, ki ga je leta 1991 za mešani zbor napisal skladatelj Uroš Rojko. Zahtevno zborovsko literaturo so istega leta prvič izvedli mladi pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta. Njihovo izvedbo je ohranil tudi naš radijski arhiv. Rojkov izviren glasbeni jezik za zbor je mogoče prepoznati tudi v skladbi Uleomina za mešani zbor, ki jo je krstno prav tako izvedel Akademski pevski zbor Tone Tomšič, takrat ga je vodil dirigent Jernej Habjanič.
Riba na topolu poje je vokalno instrumentalno delo Alda Kumarja, ki ga je napisal ob poslušnju Idrijce in premišljujoč o legendi, ki jo poznajo v Spodnji Idriji. Ta pripoveduje, kako so nekoč dekleta hodila na bregove Idrijce, da bi v vodi zagledala svoje ženine. A v vodi so poleg svojih obrazov videla le topole, vmes je zaplavala le kakšna riba. Ker so ob druženjih ob reki dekleta tudi prepevala, se jim je zdelo, da tudi ribe ob topolih pojejo. Delo je Aldo Kumar namenil za otroški in mladinski zbor ter orkester, zasnoval ga je v treh stavkih: Rosa, Tiha je reka in Nov je dan.
Marij Kogoj je ustvaril več del za mlade glasove. Poleg glasbe k pravljični igri Josipa Ribičiča V kraljestvu palčkov je, večinoma med letoma 1922 in 1923, uglasbil več besedil slovenskih pesnikov. Njegove skladbe za otroke in mladino so prvič izšle leta 1924 v Trstu in pozneje doživele še več natisov. Kogojevo glasbo na koncertnih odrih rad oživlja tržaški dirigent Stojan Kuret, ki opus skladatelja še posebej ceni. Njegove skladbe za mladino je kot mlad dirigent prvič posnel z Mladinskim pevskim zborom Glasbene matice Trst, več let pozneje, leta 2005, pa z Vokalno skupino Čarnice.
Pravoslavno zapuščino primorskih skladateljev je pred nekaj leti odkrival Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki ga vodi skladatelj in dirigent Ambrož Čopi. Ta je s projektom želel prispevati k ohranitvi in promociji teh del, hkrati pa je spodbudil tudi skladatelje mlajše generacije, da so napisali in posvetili zboru nova dela na pravoslavno tematiko.
Zbore Columbia je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil Steve Stevens. Ameriški dirigent, poklicni pevec, skladatelj in aranžer ima dolgoletne izkušnje pri delu z mladimi pevci. Leta 1984 je v Seattlu v ameriški zvezni državi Washington ustanovil Deški zbor Columbia. Štiri leta pozneje je ustanovil še Dekliški zbor Columbia, oba zbora pa sta se leta 1993 združila v Otroški zbor Columbia. V poznejših letih so se mu pridružili še Vokalni ansambel Columbia, Ženski zbor Con brio in Komorni zbor Concord. Pod imenom Columbia Choirs danes deluje več različnih zasedb, od zbora Prima, ki je namenjen najmlajšim pevcem, pa do mladinskih sestavov in zborov za odrasle.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je od leta 1968 do leta 2003 vodil zborovodja Matevž Fabijan, ki je zboru opazno razširil repertoar, s pobudami skladateljem za nove skladbe pa je obogatil zakladnico mladinske zborovske glasbe. Pod njegovim vodstvom je zbor redno in veliko snemal za potrebe radijskega programa, redno je tudi prirejal koncerte in veliko potoval po Evropi. V izvedbi pevcev, ki so v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja prepevali v zboru, bomo slišali dve kratki maši, Misso brevis v D - duru, op. 63 Benjamina Brittna in Kratko mašo Léa Delibesa.
Skladatelj Jakob Jež je velik del svojega opusa posvetil vokalni glasbi. Za otroške in mladinske zbore je napisal veliko del, med njimi je cikel skladb na temo letnih časov, suite Pomlad, Poletje, Jesen in Zima.
V opusu Lojzeta Lebiča ima ustvarjanje za zborovske sestave posebno mesto. Predstavljamo njegovo ciklično zasnovano skladbo Letni časi, v kateri je skladatelj v ospredje postavil minevanje letnih časov in se oprl na japonsko poezijo haikujev, ki se napaja pri impresijah iz narave, tesno povezanih s človekovimi notranjimi občutji. Za mladinski ali ženski zbor je napisal tudi skladbo Urok. V njej se je poigral s fragmenti slovenskih ljudskih pesmi in starodavnimi uroki. Za mednarodni projekt Songbridge 2000 pa je skladatelj uglasbil dve pesmi na temo pomladi, ki je tudi metafora za srečo, ljubezen, življenjsko prerajanje, skupni imenovalec teh pa je upanje.
Oddajo namenjamo skladbam, ki jih je za otroške glasove napisal slovenski skladatelj Tomaž Habe. Štiriindvajset pesmi na besedila več slovenskih pesnikov je pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec in ob klavirski spremljavi pianista Klemna Golnerja posnel Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Izšle so na zgoščenki Kamenček na kamenček, ki jo je na pobudo glasbenega urednika Mateja Jevniška septembra letos izdala Založba kakovostnih programov RTV Slovenija. V ustvarjalnem opusu Tomaža Habeta ima vokalna glasba posebno mesto. Njegov opus otroških pesmi s klavirsko ali orkestrsko spremljavo je zelo obsežen. Nekatere so namenjene predšolskim otrokom, druge otrokom prve triade osnovne šole, veliko pa je tudi zahtevnejših in primernih za tekmovanja. Skoraj vse imajo tudi zahtevno klavirsko spremljavo, s katero želi skladatelj poleg harmonske podpore pričarati razpoloženje, ki ga narekuje besedilo.
Predstavljamo dve kantati za mladinski zbor Darijana Božiča, ki je v slovenski glasbeni prostor vstopil kot član modernistične skupine Pro musica viva v šestdesetih letih 20. stoletja. S kolegi iz skupine ga je družila odprtost za sodobne vplive, vendar ni brezkompromisno zavračal tradicionalnih kompozicijskih tehnik. Za mlade izvajalce je ustvaril več del, med njimi so: uglasbitev priljubljene pravljice o Rdeči Kapici, kantati Čenčarija in Mladost, nastali na besedilo Toneta Pavčka in kantata Listi iz dnevnika za mladinski zbor, dva recitatorja, klavir, električne orgle in kontrabas.
Cikel Štirih italijanskih madrigalov je Zoltán Kodály napisal leta 1931 v Budimpešti kot poročno darilo hčerki italijanskega dirigenta Artura Toscaninija. Pod vodstvom Miklósa Szabe jih je posnel Dekliški pevski zbor Győr.
Aldo Kumar je ustvaril obsežen in raznovrsten zborovski opus. Že v mladosti je deloval kot dirigent Komornega zbora Zorko Prelovec iz Idrije in zbora Igo Gruden iz Nabrežine pri Trstu, zato je zborovska glasba predstavljala nepogrešljiv del njegovega življenja in ustvarjanja. Njegova zborovska dela predstavljajo mikaven izziv pevcem in zborovodjem, zato so pogosto na sporedih tako ljubiteljskih kot tudi tekmovalnih in profesionalnih zborov. Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom Stojana Kureta na nosilce zvoka posnel njegove Pesmi od ljubezni in kafeta, Istrsko suito in Suito iz Krsta pri Savici. (Aldo Kumar, foto: Borut Peterlin)
Predstavljamo slovenske ljudske pesmi, ki jih je za otroške glasove in simfonični orkester priredila skladateljica Tadeja Vulc. Pesmi iz različnih slovenskih pokrajin izvajata Otroški pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec. V drugem delu mladi pevci predstavljajo skladbice, ki jih je Tadeja Vulc napisala na besedila več slovenskih pesnikov: Požrešni medo, Bombon arija, Trubadur, Oblak korenjak, Vitezi, Strašljivka, Čas, Kača Zvijača ter Glasba in ljubezen.
Komorni zbor Megaron je bil ustanovljen na pobudo skladatelja in dirigenta Damijana Močnika oktobra leta 2003. Zbor se ponaša z odličnimi uvrstitvami na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Poleg tega pripravlja programsko zanimive koncertne sporede. Koncert z naslovom Zgodbe slovenske romantike so pevci predstavili v Slovenski filharmoniji novembra 2021. Program so razdelili v zgodbe. Prva govori o domovini in njenih lepotah, druga o pesmi, ki spremlja vsakdanje življenje in tretja o ljubezni.
V prvih dneh pomladnega razpoloženja tokratne zborovske minute namenjamo izborom skladb na temo pomladi in prebujajoče se narave. Sredi pomladnega vzdušja pa bomo ob materinskem dnevu slišali še nekaj pesmi, ki jih mladi pevci radi zapojejo svojim mamam ob njihovem prazniku.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je ob stoti obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pripravil koncert, ki je bil posvečen glasbi iz Prekmurja. Pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata so pevci leta 2019 nastopili na koncertu z naslovom Vöra bije skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana. Ta je za zbor in orkester priredil prekmurske ljudske pesmi, uglasbil pa je tudi nekaj pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka
Predstavljamo otroško kantato Kje je Tina, ki je nastala na pobudo uredništva za otroško glasbo Prvega programa Radia Slovenija. Petnajst pesmi iz kantate je leta 2021 izšlo na zgoščenki založbe Kakovostnih programov RTV Slovenija.Otroški pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija izvajata pesmi Barbare Gregorič Gorenc, ki jih je uglasbil Matevž Goršič.Vrtiljak, Gugalnica, Zobozdravnik, Očka je utrujen, Pesem o čebelici, Metulj in roža ter Rolkar.
Predstavljamo drugi del koncerta, na katerem je 1. julija v dvorani Union v Mariboru nastopil Slovenski otroški zbor. Mladi pevci so letos teden dni skupaj prepevali pod vodstvom umetniškega vodje zbora, skladatelja in dirigenta Damijana Močnika, ter gostujočega švedskega dirigenta slovenskih korenin Tonyja Margete, ki zadnja leta deluje kot dirigent in umetniški vodja priznanega Deškega zbora Adolfa Fredrika iz Stockholma. Skupno zborovsko izkušnjo so zaokrožili z dvema koncertoma v Mariboru in v Ljubljani. V drugem delu oddaje predvajamo še štiri skladbe z lanskega koncerta Slovenskega otroškega zbora.
Slovenski otroški zbor sestavljajo otroci in mladi iz vse Slovenije in zamejstva, stari od 9 do 15 let. Vsako leto junija se zberejo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, kjer pod vodstvom priznanih zborovskih dirigentov teden dni prepevajo in se ob najrazličnejših družabnih, športnih in umetniških aktivnostih družijo z vrstniki. Teden zaključijo z dvema koncertoma. Letos so 1. julija nastopili v dvorani Union v Mariboru, dan pozneje pa v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Umetniški vodja Slovenskega otroškega zbora je dirigent in skladatelj Damiján Močnik, ki vsako leto k sodelovanju povabi gostujočega dirigenta.Tokrat je bil to Tony Margeta, ki se je rodil slovenskim staršem v Gothenburgu na Švedskem.
V kraljestvu palčkov je glasba Marija Kogoja k pravljični igri Josipa Ribičiča. Skladatelj je uglasbil vse med proznim govorom navedene pesmi, nekatere je skrajšal in priredil, druge pa razširil s ponovitvami in jih s tem vsebinsko zaokrožil. Dogajanje je razpeto med človeško naravo deklice, ki želi na svobodo in k materi, ter pravljičnim in igrivim svetom palčkov, ki bi radi deklico obdržali za kraljično. Kogojevo glasbo V kraljestvu palčkov je z Vokalno skupino Čarnice, flavtistko Mileno Lipovšek in pianistko Matejo Urbanč leta 2005 prvič posnel na nosilec zvoka tržaški dirigent Stojan Kuret.
Skladatelj Darijan Božič je vrsto let delal v opernem orkestru, zato mu je, kot se je sam izrazil, »opera zlezla pod kožo, gledališče kot tako pa ga je vselej vznemirjalo.« Svojim skladbam je rad dodajal tudi govorjeno besedo. Za mlade izvajalce je ustvaril več del, med njimi je kantata Listi iz dnevnika, ki jo je napisal na besedila Miroslava Mike Antića, Mateja Bora, Otona Župančiča in Bogdana Gjuda, namenil pa jo je za mladinski zbor, dva recitatorja, klavir, električne orgle in kontrabas. Za radijski arhiv je Liste iz dnevnika leta 1978 posnel Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Matevža Fabijana. Recitatorja sta bila igralca Boris Juh in Majda Potokar, klavir je igral Leon Engelman, klaviature Borut Lesjak, kontrabas pa Miško Hočevar. Kantato Mladost pa je skladatelj ustvaril na besedilo Toneta Pavčka za mladinski zbor, igralca in skupino instrumentov.
Neveljaven email naslov