V 17. delu te sezone o športnih direktorjih in bučnih semenih. Nov športni direktor Maribora je diametralno nasprotje starega. Energičnega in kontroverznega Zlatka Zahoviča je zamenjal umirjen in študiozen Oliver Bogatinov. Kakšni so prvi odmevi ob prihodu novega mariborskega kadrovika? V velike čevlje je stopil tudi Miran Pavlin, ki bo zamenjal Milana Miklaviča kot direktorja slovenskih nogometnih reprezentanc. Kaj lahko Pavlin prinese in kaj je slovenski nogomet izgubil s slovesom Miklaviča? Gostje oddaje so se spominjali tudi svojih prvih tekem, ki so jih obiskali. Marko Cirman je bučna semena grizljaj kot otrok na Skalni kleti, Boštjan Janežič je še obiskoval tekme jugoslovanske lige za Bežigradom, Jože Pepevnik je podoživljal občinski derbi Spodnja Kungota-Mejnik Svečina, voditelj Luka Petrič pa dvoboj Olympiakosa v ciprskem prvenstvu.

V času epidemije koronavirusa nogometni svet še vedno miruje. V Evropi deluje le belorusko prvenstvo, v slovenskem prostoru pa je najbolj odmevala zamenjava na direktorskem stolčku aktualnih prvakov

Potem ko sta se po trinajstih letih razšla nogometni klub Maribor in Zlatko Zahovič, se v štajerski prestolnici začenja novo nogometno obdobje. Obdobje po Zlatku Zahoviču bo zagotovo drugačno. “Klub bo od zdaj naprej skušal delovati drugače, na nekoliko bolj vzdržen način in tudi s tem, da so imenovali Oliverja Bogatinova, so v Mariboru pokazali, da bodo skušali probleme rešiti znotraj z nekimi rezervami, kakšnih velikih, dragih imen ni pričakovati,” je povedal Jože Pepevnik, Boštjan Janežič pa dodal: “Dobro poznam Oliverja Bogatinova. Zdi se mi študiozen, miren, odločen, a ne preglasen, bolj preudaren, delaven človek. Takšnih zagotovo manjka v slovenskem nogometu.”

Na reprezentančni ravni bo slovenski nogomet ta teden dobil novega direktorja reprezentanc. To vlogo je doslej opravljal Milan Miklavič, njegov naslednik pa bo dolgoletni reprezentant Miran Pavlin.

“Ni želel na glas govoriti o reorganizaciji, vseskozi je ponavljal besedo sodelovanje, da bo pomagal trenerjem, selektorjem nižjih kategorij, da bi bil nekakšen povezovalec, še posebej zato, če igralci v tako mladih letih že igrajo v tujini. Nekaj ima, še iz časov, ko je bil v Kopru, tudi direktorskih znanj. Želi si, da bi odpadalo manj igralcev, s svojim zvezami bi lahko to omogočil.” – Boštjan Janežič

V zadnjem delu oddaje so se avtorji spominjali obiska svoje prve nogometne tekme. Miselno popotovanje se je razbohotilo od bežigrajskega stadiona, na katerem je Boštjan Janežič v sezoni 1982/83 gledal zagrebški Dinamo. Prva tekma Luke Petriča, ki je odraščal na Cipru, je bila med Olympiakosom in Epo v Nikoziji. “Na starem, utrujenem stadionu v središču mesta, le pred nekaj sto gledalci. Ko sem po nekaj letih znova obiskal Ciper, tega stadiona ni bilo več, tam je zdaj makadamsko parkirišče. Za Olympiakos sem začel navijati, ker je zanj navijal sošolec. Ob koncu tisočletja je prišel premožen lastnik in klubu pomagal v Evropo, za ta klub je igralo kar nekaj Slovencev, med njimi tudi Marko Simeunovič, ki je dejal, da se vedno znova rad vrača na Ciper zaradi lubenic, ki jih prodajajo ob cestah v velikih tovornjakih.”

Spomin Jožeta Pepevnika sega na tekme Maribora v kvalifikacijah za evropska tekmovanja in “tremi” pred tekmo z litovsko Karedo in belgijskim Genkom. Marko Cirman, ki je odraščal in živi v Celju, ne bo pozabil legendarnega stadiona Skalna klet, neverjetnega zadetka Boštjana Tratnjeka, pobiranja žog in obveznega rituala na vsaki tekmi, luščenja bučnih semen.

Ob koncu tokratne oddaje pa lahko tudi vi preizkusite svoje nogometno znanje. V Nedeljskem športnem popoldnevu na Valu 202 je Luka Petrič pripravil dve vprašanji za kviz. Kateri reprezentanci je Slovenija zabila največ golov doslej in kdo je v povprečju dobil največ in najmanj rumenih kartonov doslej.