Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na današnji dan leta 1928 se je rodil Tone Pavček, pesnik, prevajalec in urednik. Bil je eden od četverice, ki je ustvarila Pesmi štirih, bil je zelo priljubljen med širokimi krogi bralcev. Njegova poezija ni hermetična, kot pesnik je vedno stremel k razumljivosti in bližini. Pavčkovo pesem Meteorolog interpretira Akira Hasegawa.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Oddaja prinaša izris Tristanove mladosti, kakor je opisana v keltski legendi o Tristanu in Izoldi, katere nadaljevanje pripoveduje tudi Wagnerjeva glasbena drama, z monumentalno fresko njune ljubezni vred. Ljubezni, prežete z neskončnim veseljem, a hkrati tudi z neizmerno žalostjo.

Pred nekaj leti je angleški rokovski zvezdnik Sting Dowlandu posvetil zgoščenko. Nekateri so modrovali, da se poznavalci renesančne glasbe zaradi posnetka gotovo ne bodo začeli navduševati nad Stingom, da pa se bodo pevčevi oboževalci morda začeli zanimati za Dowlanda. Od tedaj v spletnih iskalnikih vsekakor dobimo občutno več zadetkov, če vanje vpišemo Dowlandovo ime. Angleški pevci so pred štiristo leti gotovo zveneli popolnoma drugače kakor današnji klasično šolani pevci in tovrstni eksperimenti so zelo dobrodošli za razumevanje Dowlandove glasbe.

Predstavljamo četrtkov uvod v letošnjo sezono cikla kromatika Simfonikov RTV Slovenija, na katerem je bilo krstno izvedeno novo delo Mateja Bonina Eppur si muove IV. Sledil bo kratek skok v Maribor, v katerem sta bila v sredo in četrtek prejšnji teden v sklopu Festivala Maribor dva koncerta komorne glasbe, oba s pianistom Simonom Trpčeskim v glavni vlogi. Nato bomo predstavili novo sezono SNG Opere in baleta Ljubljana, strnili vtise po orgelskem recitalu Šveda Gunnarja Igenstama v srebrnem abonmaju, povzeli utrip ljubljanskega festivala zvočnih sprehodov, zvočnih dogodkov in refleksij To)pôt ter poročali o klavirskem recitalu Danijela Breclja, ki ga je imel prejšnji petek v sklopu festivala Kogojevi dnevi v Kanalu ob Soči. Prav ob koncu oddaje bo na vrsti še nekaj panoramskih razgledov onkraj slovenskih meja; pokukali bomo v beneško operno hišo La Fenice, v kateri so v prejšnjih tednih uprizarjali Verdijevega Trubadurja in Puccinijevo Madame Butterfly, ter na Svetovni zborovski Expo na Portugalskem.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Dela iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je bil poljski pesnik, prevajalec in predavatelj Tomasz Różycki. Pri založbi Beletrina je ob tem izšel izbor njegove poezije v prevodu Jane Unuk z naslovom Teorija praznine. S pesnikom se je o poeziji, ustvarjanju in tudi o prostorih, ki določajo pesniško ustvarjanje, pogovarjala Petra Meterc.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Po oddaji, ki smo jo pred tednom dni posvetili Debussyjevi klavirski glasbi, še zlasti obema zvezkoma Preludijev, se v današnji, zadnji v obsežnejšem nizu, posvečenem Claudu Debussyju, vračamo k skladateljevi življenjski zgodbi in njenemu koncu. Dogodki leta 1905 so Debussyja za nekaj mesecev prisilili, da je zapustil Pariz. Vzrok, ki je pripeljal do pravcatega opernega dogajanja, so bile njegove ljubezenske afere.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Izpostavljamo pregledno razstavo italijanskega slikarja Michelangela Pistoletta, ki jo danes odpirajo v ljubljanski Galeriji Cukrarna. Razstava zajema velik del njegovega opusa in prinaša vpogled v ključna obdobja njegovega umetniškega delovanja od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes, s poudarkom na njegovem »temnem« obdobju.Na Koroškem praznujejo 100. obletnico priključitve majhne vasice Libeliče k matični domovini. Na razstavi Medprostor, ki so jo ob tej obletnici odprli v maloobmejnem prehodu, se umetniki ukvarjajo s širšim konceptom in pojavom meja na sploh. Predstavljamo tudi poetično dramo Žabe Gregorja Strniše, s katero V Mestnem gledališču ljubljanskem začenjajo novo gledališko sezono ter prvi koncert 10. sezone cikla komorne glasbe Carpe artem, ki bo danes v Kazinski dvorani SNG Maribor.

Kaj letos ponuja v poslušanje družinski abonma SF? Cikel in prvi koncert z naslovom Ko bom velik, bom solist nam bo predstavil Franci Krevh.

Ajda Bračič je po izobrazbi arhitektka, po izidu njenega pripovednega prvenca Leteči ljudje v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura pa zagotovo tudi pisateljica. V svojih zgodbah piše o nelahkih temah, pogosto o tesnobi, o srečanju s smrtjo, toda o tem piše izbrušeno in izvirno. Več o zbirki bo povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz zgodbe Saj bo in mojstrsko miniaturo Trenutek nepazljivosti. Nikar ne zamudite.

Po smrti Heinricha Isaaca leta 1517 so v glasbeni kapeli cesarja Maksimilijana kot skladatelja zaposlili Ludwiga Senfla, ki je izviral iz Švice in je v kapeli menda deloval že v otroštvu kot pevec. V svojih delih je sledil Isaacovemu in Josquinovemu zgledu ter se kmalu uveljavil kot eden najopaznejših skladateljev motetov. Glasbeni teoretik Sebald Heyden ga je leta 1540 poimenoval »glasbeni knez vsega nemško govorečega sveta«.

Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. Takrat je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda.

Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer.
Produkcija: Radio Trst A, 2021.

Poslušamo predvsem petje, ki so ga leta 1990 v Cerkvenjaku predstavili pevci iz okoliških krajev, posejanih po slemenih Slovenskih goric. Pesmi so povezane z nekdanjim načinom življenja v teh krajih, ki sta ga zaznamovali predvsem poljedelstvo in vinogradništvo, bogatijo pa ga gozdovi in nekdanji pašniki v dolinah ob potokih.

Eden vodilnih slovenskih hornistov mlajše generacije Andrej Žust, od leta 2011 redni član simfoničnega orkestra Berlinske filharmonije, je zbral izjemne soliste, ki poustvarjajo glasbo z žarom in pravim dinamičnim zanosom.
Ansambel Ensemble.si je 14. julija v osemčlanski zasedbi nastopil na 70. Festivalu Ljubljana. Na koncertu v Križevniški cerkvi se je predstavil z deli Louisa - Emmanuela Jadina, Antonina Dvořaka, Huga Wolfa in Heinricha Hofmanna. Poleg hornista Andreja Žusta je nastopilo še sedem solistov in komornih glasbenikov, ki so se ustalili v različnih evropskih glasbenih središčih: flavtistka Brina Kafol Žust, ki sodeluje z najbolj znanimi orkestri v Nemčiji, klarinetist Matic Kuder, od decembra lani član Berlinskih filharmonikov, hrvaški gost, fagotist Tonko Huljev, ki dela in muzicira v Nemčiji, violinistka Tanja Sonc, članica Komornega orkestra v Zürichu, violinist Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v orkestru Bavarske državne opere, violistka Gea Pantner Volfand, solistka simfoničnega orkestra RTV Slovenija in članica slovenskega godalnega kvarteta Accadémia, ter violončelist Jaka Stadler, ki je od leta 2010 član Simfoničnega orkestra Bavarskega radia v Münchnu.

Igra nam razkriva mlade ljudi, njihovo iskanje življenjskega smisla in njihov boj za obstanek, ki so ga doživljali z vso neusmiljenostjo. Blatnikova igra poskuša ob pomoči napetosti, ki se ustvari med tekmovalci v nekakšni "karanteni" pred tekmo, prikazati svojo izpovedno problematiko. Odlikujejo jo živi dialogi, nazornost in posluh za dramatičnost.

Režiserka: Rosanda Sajko,
dramaturg je Borut Trekman,
tonska mojstrica pa Metka Rojc.

Petra igra Miloš Battelino,
Jure je Zvone Hribar,
Stojan Vojko Zidar,
Mihajlo - Fare Valič
in Trener Marjan Hlastec.

Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1984.

Glasbena medigra.

William Carlos Williams je skupaj s T. S. Eliotom in Ezro Poundom ena vodilnih osebnosti ameriške poezije prve polovice dvajsetega stoletja in sodi med tiste pesnike, ki so v največji meri vplivali na sodobnike v ZDA in v Evropi. Večino življenja je pisateljeval v senci svojega velikega prijatelja Pounda, kritiška priznanja in ugled med občinstvom si je pridobil sicer šele na stara leta, zato pa so ga toliko bolj cenili njegovi kolegi pesniki. Williams je Poundovemu in Eliotovemu akademizmu postavil nasproti vsakodnevnost, tako v izrazu kot v vsebini in s tem na široko razprl tisti pesniški prostor, ki ga je utiral stoletje pred njim Walt Whitman. Rodil se je leta 1883 v industrijskem mestecu Rutherfordu nedaleč od Patersona v zvezni državi New Jersey. Po študiju v tujini in v Philadelphiji se je leta 1910 vrnil v rodni Rutherford, se poročil in odprl zasebno zdravniško prakso, ki jo je opravljal polnih štirideset let. Poezijo je pisal v redkih prostih trenutkih, ponoči ali ob koncih tedna - včasih je na poti k bolniku zapeljal avto ob pločnik in na hrbtno stran recepta napisal pesem.

Prevajalec Miha Avanzo,
režiserka Živa Bizovičar,
igralka Ivana Percan Kodarin,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Matjaž Miklič.
Produkcija 2022.

Benjamin Britten je bil vse življenje izrazito povezan z glasbo preteklosti, s tem pa je bil njegov zvočni svet razumljiv vsem poslušalcem. Nikoli ni deloval proti uveljavljenim sistemom in je želel predvsem bivati v harmoniji z družbo. Njegova lirično naravnana osebnost ni rušila meja glasbe, kot so pričakovali od vsakega resnega skladatelja v povojnih letih strogega modernizma.
Vojni rekviem iz leta 1962 je neposredna glasbena preslikava Brittnovega pacifizma, ki ga je zagovarjal vse življenje. V tej skladbi ni želel poveličevati le angleških vojakov, ki so umrli za domovino, temveč je skladbo posvetil vsem vojnim žrtvam. Pri prvi izvedbi je namenoma izbral soliste iz različnih držav, to so bili nemški baritonist Dietrich Fischer Dieskau, ruska sopranistka Galina Višnjevska in britanski tenorist Peter Pears. S tem je še bolj želel povezati države, ki so se še pred nekaj desetletji v največji vojni moriji borile druga proti drugi, v prizadevanju za mir.