Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na današnji dan leta 1800 se je rodil France Prešeren, ki je s svojim ustvarjanjem slovensko poezijo postavil na najvišjo raven. Izbrali smo njegovo tretjo Gazelo. Gazela je orientalska lirska pesemska oblika, ki je členjena v dvostišja. Prva dvojica verzov je rimana, rimo prevzamejo vsi sodi verzi, lihi pa so nerimani. V slovensko pesništvo je gazelo vpeljal prav Prešeren. Interpretiral bo dramski igralec Boris Ostan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila izvrstna glasbenika, vendar med seboj tudi zelo različna. Morda pa sta prav zato danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg njih pa tudi duhovna in orkestralna. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, ukvarjal predvsem s pisanjem za glasbila s tipkami, če izvzamemo nekaj sakralnih del.

Predstavljamo kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja. Klasično izobražen glasbenik je vrsto let raziskoval tudi glasbeno zvrst flamenka. Letos aprila je izdal CD ploščo z avtorsko glasbo, ki izraža refleksijo njegovega doživljanja sveta.

Na sporedu med drugim tudi samospevi na besedila Franceta Prešerna.

Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev).

»Teater Bojana Štiha, teater Mileta Koruna, teater Duše Počkaj.«
Ob letošnji 100-ti obletnici rojstva Duše Počkaj se s posebno izdajo oddaje Oder poklanjamo znameniti slovenski igralki moderne dobe.
Po drugi svetovni vojni je bila med prvimi študentkami na novi akademiji za igralsko umetnost, današnji akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je od leta 1946 do smrti junija leta 1982 odigrala več kot sto vlog; med ponovitvijo uprizoritve Gozd po besedilu Ostrovskega je doživela srčni napad. Hkrati pa se je uveljavila kot filmska igralka. Izjemno bogat je tudi njen radijski opus: v novembrskem ciklu radijskih iger smo ponudili izbor štirih raznovrstnih radijskih iger, v katerih je nastopila Duša Počkaj.
V oddaji, ki smo jo naslovili In srce na dlani in v srcu zaklad, kot je napisal pesnik Ervin Fritz, bomo slišali šanson v njeni interpretaciji in izbrane odlomke iz gledaliških vlog, ki smo jih prepletli s spominskimi zapisi igralca Poldeta Bibiča in navedki iz kritik. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so imeli v zgodovini pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstvo pesnika Franceta Prešerna, so znani Prešernovi nagrajenci in nagrajenke Prešernovega sklada za leto 2025. Nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež in režiser ter performer Dragan Živadinov. Na ta praznični dan bodo vrata muzejev in galerij za ljubitelje umetnosti po vsej Sloveniji na široko odprta, v Mestni galeriji Ljubljana si lahko ogledate razstavo Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. V kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev bodo odprli razstavo Tomata Koširja, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa bodo danes ob 150- letnici rojstva Franca Bernekerja odprli razstavo Okamenele sanje. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo odprtje razstave z naslovom Victor Vasarely v odmevu. V Španskih borcih pa si bo mogoče ogledati interaktivno intermedijsko uprizoritev z naslovom Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi režiserke in dramaturginje Varje Hrvatin. Vabljeni k poslušanju!

Simfonični orkester Frankfurtskega radia je pod taktirko nemškega dirigenta Sebastiana Weigleja prvega novembra nastopil v Veliki dvorani Stare opere v Frankfurtu. Na sporedu sta bili dve simfonični pesnitvi Richarda Straussa: Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla, op. 28 in Macbeth, op. 23, v osrednjem delu je solist večera, violinist Augustin Hadelich, izvedel Koncert za violino in orkester v e-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja, na programu pa je bila še Mendelssohnova Uvertura k Snu kresne noči, op. 21.

Človek ima v sebi nagnjenje do slikanja z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo, za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto ali špičasto podobo. Glede univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer treba biti previden, saj je lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno področje. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj (ponovitev).

Rojstne letnice skladateljev Mahlerja, Zemlinskega in Schoenberga so precej skupaj: leta 1860, 1871 in 1874.
In ne le letnice, povezovale – in ločevale – so jih tudi ženske. Aleksander Zemlinsky naj bi se poročil z Almo Schindler – a se ni. Z njo se je oženil Gustav Mahler. Z Mathilde Zemlinsky, Alexandrovo sestro, pa se je poročil Arnold Schönberg. Nazori in okoliščine pa so vsakega skladatelja popeljali na njemu lastno pot in v eno samo dobro desetletje na prelomu iz 19. v 20. stoletje, na križišče, na katerem so nastala za danes izbrana dela:
Die zwei Blauen Augen/Dvoje modrih oči Gustava Mahlerja,
Psalm št. 23 Alexandra Zemlinskega
in Friede auf Erden/Mir na zemlji Arnolda Schoenberga.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedno spogledovanje. Prisrčno dopisovanje se spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi.
Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

The Light in the Piazza je muzikal, za katerega je scenarij napisal Craig Lucas, glasbo in besedila pa Adam Guettel. Muzikal je luč sveta ugledal leta 2003 v Seattlu, broadwayski žarometi pa so ga obsijali leta 2005. Za glasbo so ga istega leta, torej 2005., ovenčali z nagrado tony. V središče zgodbe sta postavljeni Margaret Johnson in njena hčerka Clara, ki skupaj počitnikujeta v Italiji. Clara se zaljubi v domačina in kar se na prvi pogled zdi kot romantična zgodba mladostniške ljubezni, se izkaže za tragično zgodbo nesreče iz preteklosti, temačnih družinskih skrivnosti, zavajanja in konflikta med materinsko ljubeznijo in odgovornostjo, pa tudi za fizično in čustveno hrepenenje nedolžnega dekleta. Večplastnost zgodbe pa v sebi skriva tudi elemente komedije, saj nam s stereotipi riše kulturne razlike med Američani in Italijani.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih posneli za naš arhiv s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Literarni večer posvečamo Francetu Prešernu, in sicer razmisleku o izrabljeni frazi, da gre za največjega slovenskega pesnika. Kaj pa ga dela tako velikega? Ne gre le za to, da so nas tako učili v šoli, Prešeren lahko še danes vsakemu izmed nas pove veliko o svetu in lepoti, če si le vzamemo čas, da ga pozorno poslušamo, kot ga je Brane Senegačnik, ki je pripravil oddajo.

Interpretirata dramska igralca Aleš Valič in Boris Juh,
vezno besedilo bere Klemen Konda,
glasbena oprema Marko Stopar,
zvok in montaža Jure Culiberg,
režija Irena Glonar,
urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija leta 2000.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj.

Igralka je Tina Resman,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič.
Režija: Špela Kravogel.
Posneto februarja 2024.

Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.