Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti se je rodila na današnji dan leta 1830, umrla pa leta 1894. Pisala je alegorično, umirjeno, pogosto tudi melanholično liriko. Na njeno ustvarjanje vplivala nemška romantična poezija. Njeno pesem z naslovom Eho je prevedel Boris A. Novak, za Lirični utrinek jo je leta 2002 interpretirala dramska igralka Barbara Žefran.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Bellinijeva druidinja ni niti najmanj podobna druidinjam, ki jih zelo poredko in zelo mimogrede omenjajo rimski pisci po Cezarju, in sicer kot »blazne« ali »razkačene« ženske. Norma je razpeta med dolžnostjo, ki ji jo nalaga njen svečeniški položaj v druidskem kultu, in ljubeznijo do Rimljana, kar še toliko bolj odpira vprašanje, ali so bili druidi res samo religiozna združba ali pa tudi bratovščina s političnimi apetiti.

Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila oba izvrstna glasbenika. Pa vendar med seboj tudi zelo različna, morda pa sta prav zaradi tega danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg tega tudi duhovna in orkestralna dela. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, z izjemo nekaterih sakralnih del, ukvarjal predvsem s komponiranjem za inštrumente s tipkami.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Na sporedu:
1.Amandus Ivančič: Simfonija v F-Duru
Izv.: Simfonični Orkester RTV Slovenija
Dir.: Stanislav Macura

2. Franjo Serafin Vilhar: Jugoslovanska sonata za klavir, Op. 315
Izv.: Klavir: Aci Bertoncelj

3. Franjo Delak: Godalni Kvartet Št. 1
Izv.: Ljubljanski Godalni Kvartet:
Violini: Monika Skalar in Karel Žužek
Viola: Franc Avsenek
Violončelo: Stane Demšar

Pogovori z domačimi in tujimi ustvarjalci s področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Richter je bil najljubši učenec Heinricha Neuhausa. Ta izjava premalo pove o resničnem povzdigovanju, ki ga je bil deležen Sviatoslav Richter v Neuhausovem razredu na moskovskem konservatoriju. Navdušenje učitelja je bilo vsestransko. Mladega pianista, ki je bil povsem samouk, je prvič slišal na sprejemu v mojstrsko šolo, ki jo je organiziral v Odesi.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Napovedujemo premiero Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Režijsko jo podpisuje Diego de Brea.
Prvič pa so tudi izven Slovenije na ogled karikature prekmurskega umetnika Ladislava Kondorja, ki je ustvarjal v prvi polovici 20. stoletja, in sicer v nemškem muzeju karikatur Wilhelm Busch v Hannovru.

17. januarja je na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Adrian Ignjatović in se občinstvu predstavil z izvedbo pisanega koncertnega sporeda. Obsegal je Allegro moderato iz Koncerta za harfo in godalni orkester v B-duru Georga Friedricha Händla, Sonato za klavir št. 2 v G-duru Paula Hindemitha, Srebrno pesem za rog in harfo Črta Sojarja Voglarja, ki jo je izvedel s hornistom Jakobom Skerbišem, ter Ples škratov za harfo solo Henriette Renie.
Adrian Ignjatović se je harfo začel učiti s sedmimi leti pod vodstvom Anje Gaberc v glasbeni šoli na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, v času koncerta pa je bil dijak tretjega letnika te šole pri isti profesorici. Poleg številnih tekmovanj je kot solist ter član simfoničnega in pihalnega orkestra igral na več javnih in internih nastopih na matični šoli in drugod. Je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj.

Zdenko Vrdlovec že skoraj pol stoletja vidno in pomembno sooblikuje slovensko teorijo in zgodovino filma. Kot filmski kritik je opozoril nase s teksti v reviji Ekran (se spomnite njegove kratke, zgoščene, eruditske in natančne ocene trilerja Telesna strast Lawrencea Kasdana?), kot teoretik je uredil vrsto knjig (med drugim zbirko izbranih tekstov Sergej Mihajlovič Èjzenštejna z naslovom Montaža, ekstaza), napisal vrsto knjig v sodelovanju z drugimi avtorji (na primer Filmski pojmovnik z Bojanom Kavčičem) in samostojnih knjig (tukaj sta v ospredju teoretska razprava Lepota prevare in monografija Zgodovina filma na Slovenskem : 1896-2011). S svojo najnovejšo knjigo Matrica fikcije (izšla je v zbirki Novi pristopi pri LUD Literatura) se Vrdlovec sicer še vedno nekoliko navezuje na film in filmologijo, vendar s svojimi analizami prehaja na področje literature, likovne umetnosti, antropologije, zgodovine in filozofije. Tako je ustvaril zelo osebno, konsistentno in tudi berljivo študijo o naravi fikcije, umetnosti in podob. Podnaslov knjige Eseji o podobi je tako točen, pa čeprav zgolj deloma zaobjame tematiko Vrdlovčeve monografije. Več o njej pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

O prijateljstvu Maxa Regerja in Henrija Marteauja pričajo mnoge skladbe, pisma in skupni nastopi. Med drugim ju je družila ljubezen do Mozartove in Brahmsove glasbe in zapustila sta barvita kvinteta s klarinetom.

Proti severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

Tretji koncert cikla Kromatika 2024/25
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dejan Lazić (klavir)
dirigent: Lio Kuokman

Jean Sibelius: Finlandia, Op. 26
Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu op. 21
Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 5 v D-duru op. 107 »Reformacijska«


Felix Mendelssohn Bartholdy je bil eden zgodnjih avtorjev programske glasbe, ki je v svoje uverture in simfonije vpenjal vtise s številnih potovanj, v Peti simfoniji s podnaslovom Protestantska iz leta 1830 pa je želel zaznamovati 300. obletnico Augsburškega verskega miru, med drugim z uporabo korala Mogočna trdnjava je naš Bog. Hkrati se je s tem poklonil tudi občudovanemu Bachu. Jean Sibelius je v drugačnem razpoloženju, v letih finskih prizadevanj za samostojnost, s kombinacijo folklornih motivov in zvočnih opisov finske pokrajine ustvaril glasbo, ki je s svojo držo navdušila njegove sodobnike, z glasbeno domišljijo pa prepriča še danes. Tudi Frédéric Chopin je svojo glasbo odprl za zunanje vplive, med katerimi so najočitnejši poljski plesi, mazurke in poloneze, a je prek klavirja hkrati v glasbo prevajal svoj miselni in čustveni svet.

»Vsa velika, globoka glasba, glasba genija, kakršen je bil Chopin, je vedno aktualna – za občinstvo in nas glasbenike, ki si vse življenje prizadevamo za izpopolnjevanje, razumevanje, nove detajle. To se vsaj pri meni še vedno dogaja.« Tako je pred petimi leti ob gostovanju v Kromatiki razmišljal Dejan Lazić. Svetovno znani hrvaški, na Nizozemskem živeči pianist je odraščal in študiral v Salzburgu, deluje pa tudi kot skladatelj.

Indijskemu vladnemu uslužbencu med postankom v newyorškem pristanišču ukradejo belega slona Hasana, darilo za angleško kraljico. Aktivira se detektivska ekipa, ki sklene priti stvari do dna.

Režiser: Gregor Tozon
Prevajalec: Bogdan Gjud
Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbeni oblikovalec: Peter Čare

Cox – Ivo Ban
Inšpektor Blunt – Zlatko Šugman
Kapetan Burns – Andrej Kurent
Detektivi – Božo Vovk, Igor Samobor, Pavle Ravnohrib, Dare Valič, Srečo Špik, Matjaž Turk, Danilo Benedičič, Jože Mraz

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1985.

Marjeta Krečič v Zelenjamskem Miklavžu pripoveduje o svoji zgodnji mladosti, ki jo je preživela v ljubljanski Zeleni jami. Tam se je leta 1925 rodila v hiši svoje stare mame Marije Suhadolc kot prva hči matere Natalije, rojene Sartori, in inženirja Antona Suhadolca, dolgoletnega tesnega sodelavca in prijatelja arhitekta Jožeta Plečnika. Danes se zdi zapis o času pred skoraj sto leti neverjetno oddaljen, saj se je življenje ob hitrem napredku korenito spremenilo. Hkrati gre za nostalgično besedilo, zanimivo in dragoceno, saj ohranja vedenje o ljubljanskem predmestnem življenju, delu, navadah, načinu govora, praznovanjih, zabavah in zadregah skozi otroške oči. Te so se najširše razprle prav ob darilih, ki jih je ponoči otrokom prinesel sveti Miklavž ...

Interpretka: Darja Reichman,
režiser: Jože Valentič,
glasbena opremljevalka: Nina kodrič,
tonska mojstrica: Sonja Strenar,
urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman,
leto nastanka: 2017.

S Tretjo simfonijo si je Schuman pridobil ugled enega pomembnih ustvarjalcev med tedaj mlajšimi ameriškimi skladatelji. Delo je nastalo januarja 1941 in zbudilo senzacijo, ko ga je 17. oktobra 1941 izvedel Bostonski simfonični orkester pod vodstvom Sergeja Kusevickega. Spomladi 1942 ga je društvo glasbenih kritikov izbralo za najpomembnejše novo delo tistega leta.