Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Horac, rodil se je na današnji dan leta 65 pred našim štetjem, je bil ob Vergilu najpomembnejši predstavnik klasicizma Avgustove dobe. Prizadeval si je za oblikovno popolnost, tematika njegovih pesmi pa je največkrat epikurejska. Taka je tudi pesem Carpe diem. Prevedel jo je Kajetan Gantar, interpretira jo Boris Ostan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ob začetku drugega adventnega tedna gostimo novega škofa koprske škofije, ki pa še opravlja vlogo apostolskega administratorja škofije Murska Sobota, dr. Petra Štumpfa. Je tudi podpredsednik Slovenske škofovske konference. Govorimo o adventu kot času aktivnih prazničnih doživljanj, o tem, kako smo kristjani vpeti v aktualno družbenokulturno dogajanje pri nas in kako moramo biti v tem vrednostno kaotičnem času sol zdrave pameti, dobrote in sočutja …

Pet let po uničujočem požaru bo znamenita katedrala Notre Dame v Parizu na praznik Brezmadežne znova oživela. Čudežno ohranjeni kip Device Marije z Jezuščkom se je že vrnil vanjo, v njej bodo spet zazvenele tudi orgle in z njimi glasba. Še posebno tista, ki je bila napisana Mariji na čast, saj je katedrala posvečena prav njej. Izvedbe notredamskih glasbenikov boste slišali tudi v tokratni oddaji.

Na drugo adventno nedeljo in na praznik Brezmadežne Device Marije prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani.
Mašuje p. Pavle Jakop. Pod vodstvom umetniškega vodje, Mihe Zupanca Kovača, sodeluje Moška vokalna skupina Tromostovje. Pri orglah je Ana Kresal.

Ob 200. obletnici rojstva Antona Brucknerja, ki se je rodil 4. septembra leta 1824, je Simfonični orkester Bavarskega radia pod dirigentskim vodstvom sira Simona Rattla 15. novembra v Filharmoniji v Münchnu izvedel Brucknerjevo simfonijo št. 9 v d-molu. Na sporedu so bili še Atmosfere Györgya Ligetija, Šest skladb za orkester, op. 6 Antona Weberna ter Preludij k 1. dejanju opere Lohengrin in Preludij k operi Tristan in Izolda Richarda Wagnerja.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Decembrske Humoreske tega tedna so posvečene Franetu Milčinskemu - Ježku, pisatelju, igralcu, režiserju in šansonjerju, ki bi 14. decembra praznoval 110 let. Ježkovo besedilo z naslovom Legenda o birokratu Tomažu Štempiljki, ki ni mogel umreti, interpretira dramski igralec Brane Grubar.

Režiserka Sonja Stopar,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
urednika oddaje Vladimir Kocjančič, Tesa Drev Juh.
Produkcija 1979.

... pojejo odlomke iz del Richarda Straussa, Wagnerja, Donizettija, Verdija in Puccinija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vespro della Beata Vergine – Večernice blažene Device oziroma Marijine večernice Claudia Monteverdija so izredno obsežno vokalno-instrumentalno delo, eno najpomembnejših na področju vokalne glasbe zgodnjega 17. stoletja. Desetega novembra lani so jih v Dvořákovi dvorani v Rudolfinumu v Pragi izvedli člani dveh praških glasbenih ansamblov – baročnega orkestra Collegium 1704 in vokalnega ansambla Collegium Vocale 1704. V mednarodnem prostoru uveljavljeni glasbeni zasedbi je vodil njun ustanovitelj, priznani češki dirigent Václav Luks.
Monteverdi je delo za vokalne soliste, zbor, instrumentalni ansambel in basso continuo pisal v obdobju, ko je še služboval na dvoru vojvode Gonzaga v Mantovi. Objavil ga je leta 1610 v Benetkah, skupaj z mašo in nekaterimi drugimi sakralnimi deli, z naslovom Maša za najsvetejšo Devico za šest glasov in Večernice za nekaj glasov. V njem so posamezni sakralnimi spevi, primerni za kapele in knežje sobane. Posvetil jih je papežu Pavlu V. in v njih med drugimi uglasbil besedila večernic na marijanske praznike. Kot celota so izjemno glasbeno delo, za obdobje nastanka neponovljivo v bogastvu izraza, ki ga po pomembnosti lahko primerjamo z opero Orfej kot Monteverdijevim temeljnim prispevkom na področju operne glasbe.

V adventnemu času, obdobju pričakovanja in priprave na božič, sta še posebno pomembna sočutje in pomoč tistim, ki so v različnih stiskah. Z nami bo bolniški duhovnik Anže Cunk, ki bo z nami delil svoje misli o pomenu adventa. Zaupal pa nam bo tudi, kako ga preživljajo bolni in onemogli ter kako se jih dotakne ta prav posebni del cerkvenega leta.

V nedeljo, 15. novembra 2024 ob 19. uri bo v okviru cikla Obiski kraljice 2024 in projekta - Talenti EU regij, v cerkvi sv. Martina na Bledu koncertirala organistka Nika Frelih. Doma je prav iz Bleda, koncert, na katerem se bo predstavila z adventno in božično obarvano glasbo slovenskih in tujih avtorjev, pa je naslovila K svetlobi. V tokratni oddaji bo spregovorila o svojem življenju z glasbo in študiju na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, po njenem izboru bomo predvajali posnetke, ki so ob različnih priložnostih in na različnih orglah nastali v njeni interpretaciji, spoznali pa jo boste tudi kot skladateljico.

Oscar Wilde po zaporu je eno izmed poglavij knjige Napisana življenja, ki jo je nedavno umrli klasik španske književnosti Javier Marías posvetil velikim avtorjem svetovne književnosti (in nekaj manj znanim avtoricam). V njej je namreč zbral kratke življenjepise tistih, ki so se vpisali v svetovni književni kanon – a to so vse prej kot običajni življenjepisi, ki bi si prizadevali za domnevno objektivnost ali glorificiranje umetniških genijev. Nasprotno, v kratkih, pogosto zabavnih besedilih se Marías osredotoča na njihove kaprice ali podrobnosti iz njihovih življenjskih zgodb, ki jih kažejo v luči običajnih smrtnikov. Meja med fikcijo in faktografijo je v teh besedilih zabrisana, Marías bolj kot na to stavi na živost in slikovitost prikaza.

Prevajalka Barbara Pregelj,
interpret Matej Puc,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednica oddaje Tina Kozin.
Produkcija 2024.

Iz ljubljanske Cukrarne bomo tako v avdio kot video prenosu spremljali rojovenje mladih levinj in levov, slušateljev oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mladi slovenski jazzisti bodo izvajali znane jazzovske standarde kot tudi lastne skladbe. Ne zamudite prihodnosti slovenskega jazza!

Pesnica Saša Vegri se je rodila leta 1934 v Beogradu, umrla je leta 2010 v Ljubljani. Pesnica je s sodobniki Danetom Zajcem, Venom Tauferjem in Gregorjem Strnišo utirala pot slovenskemu pesniškemu modernizmu. Saša Vegri je razvila močno, prepoznavno individualno poetiko in se uveljavila kot ena pomembnejših ustvarjalk slovenske poezije druge polovice 20. stoletja.

Avtorica scenarija Tina Kozin,
interpretka Stannia Boninsegna,
bralca Jasna Rodošek, Jure Franko,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Jure Culiberg,
asistent Zmago Frece,
režiserka Irena Glonar.
Produkcija 2004.
Urednici oddaje Tina Kozin, Staša Grahek.

Naj se sliši še tako nenavadno, sta bila ogenj in La Fenice – če se v dobesednem prevodu sklicujemo na mitološko ptico Feniks, ki se ciklično regenerira tako, da vstaja iz pepela svojega predhodnika – stara znanca.

Ameriški pesnik Joseph Ceravolo, živel in ustvarjal je v drugi polovici 20.stoletja, je bil tesno povezan z drugo generacijo pesnikov newyorške šole. V njegovem pesniškem opusu je čutiti neposrednost in toplino značilno za avtorje te pesniške šole, vendar pa je bil pri svojem pisanju manj nagnjen k uporabi pogovornega jezika in manj humoren. Njegova poezija je tudi manj linearna in izrazito fragmentarna, pri pisanju pa ga je bolj kot družba zanimala narava. Ceravolo je bil prefinjen lirik in tudi dobitnik prve nagrade Franka O'Hare za poezijo.

Prevajalec: Tone Škrjanec;
režiser: Klemen Markovčič;
interpret: Saša Tabaković;
glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2012.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.