Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Ciaccona za violino in basso continuo v C-duru Antonia Bertalija, Suita št. 2 v g-molu Georga Philippa Telemanna, Passacaglia in fuga v c-molu, BWV 582 Johanna Sebastiana Bacha, Baletti a cinque št. 15 Pavla Josefa Vejvanovskega in Koncert za harfo, dve violini in violončelo Georga Christopha Wagenseila.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo končno, razširjeno baletno različico skladbe Moja mati gos Mauricea Ravela. Izvaja jo Simfonični orkester iz Pittsburgha, dirigira André Previn.

Kako je Dragotin Kette v verze ujel vznesenost lirskega subjekta, ki občuduje svojo lepo izvoljenko – ne v vznesenosti pomladi, ampak v neprijaznosti zime? Razlika med njeno cvetočo mladostjo in mrzlim letnim časom naredi deklico še toliko bolj prevzemajočo.

Interpretacija: Simon Dobravec.

Predvajamo Klavirsko sonato št. 31 v As-duru, op. 110 Ludwiga van Beethovna, Ragtime za 11 instrumentov Igorja Stravinskega, Fantazijo za klavir v fis-molu, op. 28, imenovano tudi 'Škotska sonata', Felixa Mendelssohna, koncertno uverturo Odmevi Ossiana Nielsa Wilhelma Gadeja, Variacije na Haydnovo temo za dva klavirja, op. 56b Johannesa Brahmsa in simfonično pesnitev Tamara Milija Balakireva.

Karl Amadeus Hartmann je bil edini nemški skladatelj, ki je med 2. svetovno vojno ostal v tretjem rajhu – večina sodobnikov se je izselila v Švico – in vseh 12 let kljuboval Hitlerju in nacističnemu režimu. V nasprotju z večino Münchenčanov, ki so se pretvarjali, da za koncentracijska taborišča niso še nikoli slišali, je živel z vojnimi grozotami in jih tudi po koncu vojne močno podoživljal, tako da so močno zaznamovale njegovo ustvarjanje ter razumevanje in izvajanje glasbe.

V oddaji bomo poslušali glasbo srednje generacije slovenskih jazzovskih kitaristov. Tako bodo na vrsti skladbe, v katerih se bodo oglasili Igor Leonardi, Samo Šalamon, Igor Bezget, Klemen Smolej, Jani Moder, Marko Čepak, Igor Lunder in Marko Mozetič.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Oddaja Pogled v znanost se tokrat seli na oceane. Njihova neizmernost ima meje, ki se jih plenilska lastnost sodobnega reda noče zavedati. V prvi polovici leta 2008 je bila v reviji Science prvič objavljena globalna karta človekovih vplivov na oceane. Izziv, da smo se v takratni oddaji pobliže spoznali z napori posameznikov in skupin, predvsem raziskovalk in raziskovalcev, ki jim ni vseeno za stanje v svetovnih morjih. Tekoča poročila ne govorijo o spremembi trendov onesnaževanja oceanov po dobrem desetletju in pol, zato bo osvežitev spomina na spremenjene oceane vsaj okrepila vedenje o dogajanju v Zemljinem hladilnem motorju. Vabljeni k poslušanju!

Tokrat se bomo posvetili komorni in zborovski glasbi skladateljice in pianistke Fanny Hensel, rojene Mendelssohn.

Fanny Mendelssohn Hensel je začela skladati že leta 1819, ko je imela 13 let. Posvetila se je predvsem skladanju samospevov, oblike, ki je bila po takratnem pojmovanju družbenih vlog in odnosov najprimernejša za ženske. To pojmovanje se je žal ohranilo še vse do začetka 20. stoletja. V dvajsetih letih 19. stoletja je razvila presenetljivo veščo in navdihnjeno kompozicijsko govorico, v katero je vnesla svojo izredno občutljivost, domišljijo in intimno izraznost. Kljub različnim družbenim oviram je ustvarila približno 500 skladb, med katerimi so 120 skladb za klavir, številni samospevi, pa tudi kantate, scenska glasba in oratoriji ter komorna dela, izmed katerih bomo poslušali Godalni kvartet v Es-duru, op. 277 iz leta 1834 in mešani zbor Schweigend sinkt die Nacht/Molče se spusti noč, ki ga je napisala na besedilo soproga Wilhelma Hensla.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Prišli smo do osme in hkrati sklepne oddaje niza, v katerem predstavljamo izvrstno poklicno Mestno godbo iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. Tudi v Galiciji uprizarjajo bikoborbe in teh ni brez godbe, ki strastno igra pasodoble, zato boste za konec ter še vedno pod vodstvom Marcela van Breeja poslušali tele zimzelene španske melodije: Grobovo Toro Rojo, Rotundo Joseja Represasa, Talensevo Tercio de Quites, Nervo Manuela Rojasa, El Andaluz Francisca Abalosa, Ole Toronto Ferrerja Ferrana, slovito Marquinovo España Cani in za konec še Sierrov Celito.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Glasbo Gabriela Fauréja smo poslušali na koncertu, ki je avgusta potekal v okviru festivala Imago Sloveniae, posvečen pa je bil 100. obletnici smrti tega francoskega skladatelja, organista, pianista in učitelja. V Mestnem muzeju so zaigrali glasbeniki Akademije Colluvio. Gre za akademijo za komorno glasbo, v okviru katere vsako leto na grad Hornegg v Avstriji povabijo najobetavnejše mlade glasbenike, ki študirajo na različnih uveljavljenih akademijah in konservatorijih po vsem svetu. V okviru Akademije jih združijo v različne komorne zasedbe, po koncu izobraževanja oziroma mojstrskega tečaja pa glasbeniki nastopijo na koncertih v različnih evropskih mestih, kot so Split, Sarajevo, Beograd, Lvov, Budimpešta, Praga, Krakov, München, Dunaj in seveda Ljubljana.

Gabriel Fauré: Klavirski kvintet št. 2 v c-molu, op. 115
Naz İrem Türkmen, William Kinney, Michaela Jurčová, Clara Hope Simpson, Zsófi Persányi

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predstavljamo izbor skladb slovenskih avtorjev in avtoric s koncertov prejšnjih sezon cikla SiBrass. Na sporedu bodo Trobilni kvintet št. 1 Tilna Slakana, One's Song III Nine Šenk, Poti življenja Anžeta Rozmana, Kolovrat Uroša Kreka, Tango za pozavno in trobilni ansambel Lojzeta Krajnčana in glasba Jožeta Privška.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.

Angleški pisatelj George Orwell je bil za življenja najbolj znan po novinarskem delu. Napisal je tudi številne eseje, izmed njih pa smo za oddajo izbrali esej iz leta 1946 Politika in (angleški) jezik, v katerem razlaga, da jezik postaja grd in nenatančen, ker so naše misli nespametne, obenem pa nas nemaren jezik laže privede do nespametnih misli. Še kako aktualna tema, torej. Esej je prevedla Maša Gedrih, prevedeno besedilo pa je izšlo v reviji Tretji dan. Bereta Mateja Perpar in Jure Franko. Glasbeni vrinki so odlomki iz Sonatina za marimbo in harfo Črta Sojarja Voglarja v izvedbi Simona Klavžarja in Tine Žerdin. Oddajo je zvočno oblikoval Jernej Boc, urednika oddaje sta bila leta 2020, ko je bila prvič na sporedu, Mihael Kozjek in Andrej Rot, tokratno ponovitev pa je uredil Matej Juh.

»Simfonija mora biti kot svet. Zajeti mora vse.« S temi besedami je Gustav Mahler povzel svojo skladateljsko samopodobo. Glasba zanj ni bila samo akustičen fenomen, ampak ogledalo vse biti. V drugi simfoniji je skušal v glasbi izraziti tesnobna vprašanja ljudi o njihovem obstoju. V Tretji simfoniji pa postavlja vprašanje človeškega življenja v kozmosu.

Zvočni kolaž predstavlja štiri prizore iz izbora svetovne dramatike: Molièrjeve komedije Šola za žene, Shakespearjeve tragedija Romeo in Julija, Rostandove tragikomedije Cyrano de Bergerac in Držićeve komedije Boter Andraž. Vsem prizorom je skupno prizorišče – balkon, ki ga radijska konferansjejka označi kot »ne samo arhitektonski okrasek hiše, temveč življenjski prostor žene pred stoletji v raznih dobah.«

Režiserka in scenaristka: Maša Slavec
Tonski mojster: Tone Kablar
Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar

Igralke in igralci – Ančka Levar, Edvard Gregorin, Ivanka Mežan, Boris Kralj, Mihaela Šarič, Vladimir Skrbinšek, Slavko Jan, Tina Leonova, Branko Miklavc, Andrej Kurent, Dušan Škedl, Frane Milčinski Ježek

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih leta 1961 v studiih Radia Slovenija

Glasbena medigra.

Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke', nagrade kritiško sito za zbirko 'Krhke karavane in tudi Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih.

Igralec Matej Puc,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič.
Režija: Špela Kravogel.
Posneto novembra 2024.

Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.

John Stowell je svojo glasbeno kariero začel v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Učil se je pri kitaristu Lincu Chamberlandu in pianistu Johnu Meheganu. Nekaj let pozneje je skupaj z basistom Davidom Friesnom zasnoval duet, ki je uspešno nastopal po Ameriki, Evropi in Avstraliji. V nadaljevanju kariere je Stowell posnel niz prefinjenih albumov v komornih zasedbah – v duetu, triu in največ v kvartetu.