Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ameriški pisatelj Francis Scott Fitzgerald je v romanu Veliki Gatsby prikazal blišč in bedo najbogatejših krogov v Združenih državah Amerike v dvajsetih letih 20. stoletja, v desetletju izjemne ekonomske rasti in masovnega potrošništva, pa tudi prohibicije in kriminala. Na te družbene spremembe in izzive so se odzivali tudi skladatelji v Evropi in Ameriki.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Ameriški pisatelj Francis Scott Fitzgerald je v romanu Veliki Gatsby prikazal blišč in bedo najbogatejših krogov v Združenih državah Amerike v dvajsetih letih 20. stoletja, v desetletju izjemne ekonomske rasti in masovnega potrošništva, pa tudi prohibicije in kriminala. Na te družbene spremembe in izzive so se odzivali tudi skladatelji v Evropi in Ameriki.

Bogdana Namestnik je avtorica štirih pesniških zbirk. "Treba je veliko tišine, tišine zunaj in znotraj nas," je zapisal neki drugi pesnik, v tokratnih verzih pa bomo slišali, da lahko tišina tudi kriči, še posebej, če je združena z bolečino.
Interpretira Iva Krajnc Bagola.

Ameriški pisatelj Francis Scott Fitzgerald je v romanu Veliki Gatsby prikazal blišč in bedo najbogatejših krogov v Združenih državah Amerike v dvajsetih letih 20. stoletja, v desetletju izjemne ekonomske rasti in množičnega porabništva, pa tudi prohibicije in kriminala. Na te družbene spremembe in izzive so se odzivali tudi skladatelji v Evropi in Ameriki.

Eden vodilnih slovenskih kitaristov bo spregovoril o svojem novem solo projektu. Zastavili bomo tudi nagradno vprašanje in podelili brezplačen izvod nove plošče. Kontaktna telefonska številka med oddajo bo 01 475 2609. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.

"Njegov življenjski nazor, vselej usmerjen k človečnosti, opazimo v vseh njegovih partiturah. Svarilo pred okrutnostjo tega sveta, pa tudi notranji upor: preklic duhov, ljubezni in življenja." Tako je nemški skladatelj in dirigent Udo Zimmermann opisal življenjski pogled enega najpomembnejših skladateljev in podpornikov glasbe 20. stoletja, Karla Amadeusa Hartmanna. Od nacistov preganjan in izobčen je kot umetnik tako imenovane notranje emigracije ustvaril politično obliko glasbe, katere zvočni jezik se je z žalostjo, obtožbo in jezo upiral in postavljal po robu nacističnemu terorju.

Roman Črtica med dnevom in nočjo je tretji roman Rolanda Schimmelpfenniga, enega najbolj uveljavljenih sodobnih nemških dramatikov. Kot pisatelja smo ga v slovenskem prevodu Helene Lenasi, po izobrazbi zdravnice, tokrat srečali prvič. Črtica med dnevom in nočjo je delo, ki se poigrava z žanrom detektivke, zaradi vprašanj, ki jih odpira, pa bi jo lahko označili za eksistencialni roman. Izrazito eliptično pripoved zaznamujejo zanimiv preplet surovega, realističnega in poetičnega pripovednega sloga, psihološko seciranje likov ter posluh za podrobnosti. Knjiga je izšla pri založbi Sanje.

Kratka glasbena medigra.

Slavko Zimšek je bil dolgoletni prvi violinist in koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana.

V Arsovih spominčicah poslušajte izbor skladb v izvedbi dolgoletnega prvega violinista Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Slavka Zimška, ki je bil koncertni mojster orkestra v sezonah 1958/59 in 1990/91. Nastopil je tudi kot solist z orkestrom ter igral v Slovenskem godalnem kvartetu, klavirskem triu RTV Ljubljana in v duih s pianisti. Predvajali bomo posnetek Koncerta za violino in orkester št. 5 v A-duru, K 219, Wolfganga Amadeusa Mozarta v izvedbi solista violinista Slavka Zimška, slišali pa boste tudi Suito za violino in klavir Slavka Osterca in Klavirski trio št. 2 v E-molu, op. 67, Dmitrija Šostakoviča z Zimškom kot komornim glasbenikom. Ponovitev bo v četrtek, 12. decembra, ob 5.05.

Zmago Frece, dolgoletni sodelavec in eruptivni ustvarjalec v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, je kot tonski asistent sodeloval pri številnih radijskih igrah in literarnih oddajah, samostojno pa je pripravil nekaj kratkih radijskih iger, ki so konceptualno izvirale iz zvočne poezije in eksperimenta. Igrano-pripovedno dokumentarno radijsko oddajo LAKOTA Zmaga Freceta odkriva v njegovih osebnih in ustvarjalnih plasteh. Ustvarjalci so uporabili številne arhivske posnetke, ki jih je portretiranec zbiral in zvočno tkal štiri desetletja, z dokumentarnim gradivom pa je prepletena tudi interpretacija njegove avtorske poezije.
Zmago Frece jutri praznuje 75. rojstni dan, ob tej priložnosti mu iskreno čestitamo in mu posvečamo kratko radijsko igro.

Režiser: Alen Jelen
Tonska mojstrica: Sonja Strenar

Interpreti poezije: Zmago Frece, Polde Bibič, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Rudi Kosmač, Karel Brišnik, Jerica Mrzel, Srečo Špik, Nevenka Vrančič, Majda Grbac, Gregor Čušin in Igor Samobor.

Uredništvo igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija septembra 2010.

Glasbena medigra.

Večkrat lahko slišimo, da je družba, v kateri živimo, dediščina tistega intelektualnega projekta, ki so ga v 18. stoletju zagnali francoski in škotski razsvetljenci. In vendar bi verjetno le malokdo nasprotoval oceni, da smo danes vsaj v zahodnih družbah priča vedno večjemu razkolu v dojemanju resničnosti, ki jo živimo, da vidimo vedno več dvomov o legitimnosti ne le politikov, ki nas vodijo, ampak tudi ustanov, na katerih slonijo naše družbe, ter celo znanstvenih spoznanj, ki naj bi nam omogočala načrtovanje prihodnosti in so dolgo veljala za razmeroma zanesljivo avtoriteto ‒ da ne govorimo o vedno večji nestrpnosti in težnjah po utišanju razprav o določenih vprašanjih z ene in druge strani političnega pola. V tovrstnem ozračju pa seveda ni nenavadno, da naše politično razpravljanje bolj kot razumna debata o najboljših mogočih politikah ter gospodarskih in družbenih ureditvah postaja podobno vedno glasnejšemu in vedno bolj čustveno nabitemu kričanju z vseh strani, v katerem se zdi razsvetljenski projekt razumnega upravljanja družbe kot popolna utopija.
Čeprav del politikov in javnosti ob tem s prstom kaže na družbene medije, populistične politike, vplivneže in teoretike zarot, prezirljivo vzdihuje nad neukimi in neracionalnimi množicami ter vztrajno izumlja vedno nove rubrike preverjanja dejstev, pa je verjetno že jasno, da to nima večjega učinka in velikokrat le še utrjuje v marsičem pravilno prepričanje, da trenutne elite nimajo razumevanja za življenjske izkušnje običajnega človeka. Ob vsem tem se torej postavlja vprašanje, ali je razsvetljenski projekt, na katerem smo utemeljili svoje družbe, v 21. stoletju dokončno izrabljen in moramo nad njim dvigniti roke ter iskati popolnoma drugačen način sobivanja in političnega upravljanja, ali pa imajo prav nekateri misleci, ki se jim zdi nujna obuditev razsvetljenskega pristopa in ponovne vpeljave razuma v različna območja našega družbenega življenja? Kako bi bilo to sploh mogoče? To so nekatera izmed vprašanj, o katerih se bomo ob nedavno prevedenem delu kanadskega filozofa Josepha Heatha Razsvetljenstvo 2.0; kako povrniti razum v politiko, gospodarstvo in naša življenja pogovarjali s sociologinjo dr. Ksenijo Vidmar Horvat z ljubljanske filozofske fakultete, ki je besedilu pripisala tudi spremno besedo.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos je minilo 175 let od smrti skladatelja Frederica Chopina – umrl je leta 1849 v Parizu. Svoj skladateljski opus je po večini namenil klavirski glasbi, v njem pa najdemo tudi nekaj samospevov. Zbirko, imenovano Poljske pesmi, je ustvarjal v različnih časih – domnevno je nekaj samospevov napisal že leta 1827, pri 17-ih, nekatere pa šele leta 1847, dve leti pred svojo prezgodnjo smrtjo. V njegovi glasbi in življenju so odsevale usode več tisoč drugih Poljakov, ki so bili, tako kot on, prisiljeni emigrirati, domov pa se kot politični begunci niso mogli vrniti, saj je bila Poljska takrat del ruskega cesarstva. Chopinove skladbe zato vse po vrsti izražajo domotožje, hrepenenje po domu in seveda – po ljubezni.

Začenjamo z gostovanjem nizozemskega klavirskega dua, na koncertu za srebrni abonma sta navdušila brata Lucas in Arthur Jussen. Simfonični orkester RTV Slovenija je na koncertu cikla Kromatika izpostavil kakovosten in vzajemen odnos med dirigentom in izvajalci kot pogoj za uspešno delo orkestra. Na Primorskem so na 9. Bienale Koper odmevale novosti v svetu komornega glasbenega snovanja ter krstne izvedbe novih skladb, v Mariboru pa smo poslušali koncert Sprehodi v času cikla Carpe Artem. Bili smo tudi na praznovanju 60 obletnice delovanja Glasbene mladine ljubljanske in na koncertu Akademskega pevskega zbora Maribor, ki je priredil koncert z naslovom Utrip Slovenije. V organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti pa so potekala 11. Sozvočenja, regijski tematski koncerti srednješolskih in odraslih pevskih zasedb.

Skladatelj Pavel Mihelčič piše o skladateljih in nenavadnih koncertnih dogodkih, vmes pa bomo poslušali mladostna dela Darijana Božiča, Iva Petrića in Alojza Srebotnjaka.

Proti severnemu vetru je sodoben roman, napisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedno spogledovanje. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

O tem, kako nemočni in ranljivi so včasih ljudje, prepeva Ani Frece v pesmi Hotel za srečo. Pevka, glasbena pedagoginja, pianistka, organistka in glasbena ustvarjalka, ki ima za seboj res veliko nastopov, je skupaj z izbranimi glasbeniki izdala album, s katerim pravzaprav stopimo v fiktiven, butičen glasbeni hotel, v katerem se lahko sprehodimo po tematskih sobah in uživamo, kot so glasbeniki sami zapisali, v različnih glasbenih zvrsteh, razpoloženjih in zgodovinskih obdobjih. Pomembno vlogo pri samem nastanku albuma ima tudi Marko Mozetič - Mozo, skladatelj, aranžer in kitarist, ki je podpisan prav pod vsako skladbo na albumu, več o ozadju pa v sproščenem pogovoru z obema glasbenikoma. (Ponovitev.)

Novembra je bil peti Forum nove glasbe, ki ga je programsko zasnoval skladatelj Fabio Nieder. Ob posnetku drugega koncerta festivala se bomo pogovarjali z letošnjim kuratorjem ter z avtorjema novosti, skladateljema Stefanom Pierinijem in Matejem Boninom.

Poslušamo dve plošči in na njiju večji zasedbi, ki na različna načina skladata svoje bordune – zadnjo ploščo kanadskega benda Godspeed You! Black Emperor in izdajo mednarodnega kolektiva E/I tolkalca, improvizatorja, skladatelja Szymona Gąsioreka.

Mnogo prezgodaj je umrl prevajalec Andrej Peric. Komaj deset let je, kar je na Slovenskem knjižnem sejmu kot mlad, perspektiven prevajalec prejel nagrado Radojke Vrančič za prevod dela Sama ljubezen avtorice Laurence Plazenet. Njegov prevajalski opus je obsežen in osupljiv. Prevajal je iz angleščine, francoščine in slovaščine in odkrival slovenskim bralcem in radijskim poslušalcem vedno nove literarne svetove. V spomin na Andreja Perica Literarni nokturno namenjamo poeziji Štefana Strážaya, enega najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov. Prepoznaven je po izraznem minimalizmu in silovitih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je o njem leta 2020, ko smo oddajo posneli, zapisal Andrej Peric.

Prevod Andrej Peric (prej Andrej Pleterski),
interpretacija Vito Weis,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Mirta Berlan,
režija Alen Jelen.
Produkcija 2020.

Eden najboljših jazzovskih orkestrov na svetu praznuje šestdeseti rojstni dan. Ob jubileju so pripravili gala koncert v novi koncertni dvorani danskega radia. Orkester je vodila njihova stalna dirigentka Miho Hazamam, program pa so popestrili trije gosti - Cécile McLorin-Salvant, Michael Mayo and Marius Neset.