Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Mir je nesporna vrednota, o kateri razmišljamo na ravni sožitja med narodi in državami ali pa nam pomeni notranje ravnovesje in sprijaznjenost samega s sabo in z drugimi. Enako je človek doživljal mir, kot razberemo iz najstarejših besedil človeštva, v indijskih Vedah, na primer, že v davnini. Neznani avtor je pred tisočletji zapisal Blagoslov za mir, v slovenščino pa je te verze prevedla Vlasta Pacheiner Klander. Interpretacija: dramski igralec Boris Kerč.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ermanno Wolf Ferrari se je med študijem v Münchnu silno navdušil nad Wagnerjem, a se pozneje otresel nemškega vpliva in se raje prepustil čarom italijanske, še zlasti beneške glasbe, pa tudi pri izbiri snovi za svoje opere se je rad oprl na beneškega rojaka Carla Goldonija, komediografa, ki mu je še posebno ustrezal zaradi sijajnih prikazov vsakdanjega življenja ljudi in malih človeških slabosti. In na Goldonija se je oprl tudi s komično tridejanko Štirje grobijani.

Za Karla Amadeusa Hartmanna je padec tretjega rajha ob koncu druge svetovne vojne pomenil odrešitev človeškega in poklicnega zatiranja. Ker je bil eden rekih umetnikov, ki je v času nacističnega režima ostal v Nemčiji in ni podlegel zastrupljanju z nacionalsocialističnimi ideali, je bil že vnaprej izbran in določen za vodilnega pri povojni obnovi kulturnega in glasbenopedagoškega življenja Nemčije.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

V Arsovih spominčicah obujamo spomine: tokrat predvsem na dve dragocenosti, ki sta našli častno mesto v našem glasbenem arhivu.
Lani nam je Emilija Soklič, pionirka zvokovnih zapisov slovenskega filma, podarila znameniti Omotov izvirni posnetek zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora pred kulturnim molkom: nastal je prav na današnji dan, leta 1941.
Pred leti nam je zgodovinar, ameriški Slovenec Joe Valenčič, podaril izjemen posnetek prenosa malega koncerta otroškega zbora Trboveljski slavček iz leta 1938 iz Ljubljane v Ameriko: nastal je po naključju, naredil ga je neki ameriški radioamater.
In prav pred drugo svetovno vojno je v studiu Radia Ljubljana za poslušalce živo igral skladatelj Pavel Šivic. Doživeli ga bomo na poznejšem posnetku njegovega Koncerta za klavir.
Arsove spominčice pa bo odprla suita Na svoji zemlji Marjana Kozine: glasba za prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film. Veste, kdo je bil snemalec zvoka zanj? Rudi Omota.

Brazilski režiser Leonardo Mouramateus in portugalski igralec Mauro Soares redno sodelujeta pri ustvarjanju filmov. Združila sta tudi moči pri filmu Greice, ki smo si ga lahko ogledali na festivalu Liffe. V njunem tretjem skupnem celovečercu sta na lahkoten in zabaven način povedala zgodbo o študentki, ki išče svojo pot v življenju, ob tem pa nista spregledala resnejših tem, kot so razmerje med resnico in lažjo, izseljevanje, migracije in dedovanje.
Napovedovalca: Jure Franko in Igor Velše.
Tonski mojster: Blaž Kumše.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Dva izmed najopaznejših pedagogov novejše dobe moskovskega konservatorija sta bila Konstantin Igumnov in Alexander Goldenweiser, med drugim tudi Silotijeva učenca. Goldenweiserja so opisali kot "klasicista". Razlikoval se je od romantičnega Igumnova, še bolj pa od filozofskega Neuhausa, s katerim se je močno sprl, ko sta leta 1937 skupaj sedela v žiriji prvega vsesovjetskega tekmovanja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo ob 20ih premiera predstave Knjiga mojih življenj. Gre za priredbo besedila iz knjige esejev bosansko ameriškega pisatelja Aleksandra Hemona v režiji Ivane Djilas. V dvorani Union v Mariboru bo ob pol osmih 2. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Gostoval bo ugledni Komorni orkester iz Züricha, ki bo nastopil s priznano nemško violinistko Arabéllo Steinbacher. V Slovenski filharmoniji pa bo ob 25-letnici svojega delovanja nastopila zasedba tolkalcev Slovenski tolkalni projekt - STOP. Glasbenike je združila želja po kakovostnem komornem muziciranju in raziskovanju novih tolkalnih zvokov.

Januarja 2024 je v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila violinistka Ajda Gutnik.
Svoj nastop je začela s Sonato št. 21 v e-molu, K. 304 Wolfganga Amadeusa Mozarta, nadaljevala s priljubljenim delom Introdukcija in rondo capriccioso, op. 28
Camilla Saint-Saënsa in sklenila z miniaturo Fritza Kreislerja Lepi rožmarin. Vse je izvedla ob klavirski spremljavi Andreja Goričarja.
Ajda Gutnik je prvonagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj. Violino je začela igrati s šestimi leti v Glasbeni šoli Vrhnika v razredu Nastje Cajhen Rode, zaključno leto nižje glasbene šole pa je opravila pod vodstvom Đorđa Beraka v Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik. Ko je nastopila na januarskem koncertu, je bila dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Veronike Vilar Brecelj, poleg tega pa svoje znanje redno izpopolnjuje še na seminarjih pri profesorjih, kot so Emilio Percan, Žiga Brank, Božena Angelova, Gorjan Košuta idr.

Kot 377. knjiga v zbirki Kondor (pri Mladinski knjigi) je izšla precej nenavadna knjiga. Njen naslov je Popotovanje po moji sobi, njen avtor Xavier de Maistre (1763-1852) pa je z naslovom natančno opisal dogajanje v besedilu. Pisatelj svojo pripoved (besedilo, tekst, kratki kratki roman, romanček, potopis … so povsem sprejemljive oznake) sicer začne s tretjeosebno pripovedjo, toda ta je zgolj simpatičen, nekoliko refleksiven uvod v prvoosebno pripoved: pisateljev alter ego mora kazensko, zaradi udeležbe v dvoboju, preživeti dvainštirideset dni v hišnem priporu. Toda kar je na prvi pogled kazen, je poldrugi pogled pozneje pustolovščina duha, s katero si je avtor dal precej duška tudi za bralkino in bralčevo veselje. Pisateljev alter ego namreč dodobra izkoristi svojo popotovanje in se »kakor komet v vesolju pojavi v družbi uveljavljenih mojstrov.« Pripoveduje o marsičem, včasih je zaletav in drugič v zadregi, samovšečen in malce pozneje empatičen, zmerom pa berljiv in presenetljiv. Več o zanimivi knjigi v pogovoru z Markom Goljo in v Izšlo je pove njen prevajalec Primož Vitez, tudi pisec spremne besede.

Na petem in predzadnjem koncertu letošnje 14. sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je nastopil slavni italijanski pianist Edoardo Torbianelli, ki se že tri desetletja posveča predvsem zgodovinskim klavirjem in proučuje izvirno izvajalsko prakso romantične glasbe. Poučuje na visokih šolah v Baslu, Bernu in Parizu, posnel je vrsto zgoščenk za znane založbe, a razmeroma malo nastopa, zato so njegovi koncerti toliko dragocenejši. Enajstega oktobra je v Atriju ZRC v Ljubljani izvajal glasbo Chopina, Schumanna, Brahmsa in Griega na izvirnem klavirju Blüthner, ki je nastal leta 1856 – v letu Schumannove smrti.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.

Zimski čas je bil tudi pri nas pretežno vesel čas. Nemalo običajev, praznovanj, tudi obredij je zaznamovalo ta čas, za marsikoga pa je bil čas tja do pusta pomemben tudi zaradi kolin. Koline, tudi furež so jim rekli ponekod, so bile priložnost tudi za druženje in veselje. Peli pa niso le pesmi, povezanih s kolinami, ampak tudi kakšne druge. Prepustimo se vzdušju ob kolinah s pesmimi in vižami, kot jih je leta 1980 predstavil Julijan Strajnar.

Glasbeni umetnici sta nastopili v duu na 36. Festivalu Imago Sloveniae 2024 v Mestnem muzeju Ljubljana. Predstavili sta dela iz 19. in 20. stoletja, skladateljev, kot so: Edvard Grieg, Sergej Prokofjev, Camille Saint Saëns in Maurice Ravel.

3. julija sta v 2024 sta v Mestnem muzeju Ljubljana nastopili ugledni glasbeni umetnici: violinistka Aiman Musahajajeva iz Kazahstana in madžarska pianistka Ilona Beata Barcza, ki že vrsto živi in dela v Sloveniji. Celovečerni koncert sta posvetili glasbi iz 19. in 20. stoletja, skladateljev, kot so: Edvard Grieg, Sergej Prokofjev, Camille Saint Saëns in Maurice Ravel. Violinistka Aiman Musakajajeva je študirala na Kazaškem narodnem konservatoriju Kurmangazi, nato pa na Državnem glasbenem konservatoriju Čajkovski v Moskvi pri profesorju Valeriju Klimovu. V Kazahstanu je redna solistka Kazaške filharmonije, ustanoviteljica Akademije solistov Državnega komornega orkestra in ustanoviteljica ter rektorica kazahstanske državne glasbene akademije v Astani. Nastopila je tudi v prestižnih koncertnih dvoranah, kot so Carnegie in Lincolnov center v New Yorku, dvorana Glasbenega združenja na Dunaju, dvorani Wigmore in Barbican v Londonu in na številnih drugih koncertnih prizoriščih. Bila je tudi prva umetnica iz Kazahstana, ki jo je k sodelovanju povabila ugledna založba za klasično glasbo Deutsche Gramophon. Madžarska pianistka Beata Ilona Barcza je priznana komorna glasbenica, ki je končala magisterij na Akademiji za glasbo in vizualno umetnost univerze v Pecsu. Zmagala je na vrsti glasbenih tekmovanj. Tri leta se je izobraževala tudi v igranju na čembalo, pa tudi na mojstrskem tečaju za fortepiano. Leta 2015 se je preselila v Ljubljano, kjer pogosto sodeluje in nastopa z mednarodno uveljavljenimi glasbeniki. Na prireditvah sodobne glasbe pogosto igra z vodilnimi slovenskimi instrumentalisti tudi v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Umetnici sta izvedli: Sonate za violino in klavir št. 3 v c-molu, op. 45, Edvarda Griega, Sonato za violino in klavir št. 2 v D-duru, op. 94a, Sergeja Prokofjeva, Introdukcijo / Uvod in Rondo capriccioso, v a-molu, op. 28, Camilla Saint-Saënsa in koncertno rapsodijo za violino in orkester Tzigane / Ciganka Mauricea Ravela ter dva dodatka: Meditacijo Julesa Masseneta in Ljubezensko pesem Fritza Kreislerja.

Radijska igra na prvi pogled sodi v znanstvenofantastično zvrst, a ima, tako kot velika večina Dürrenmattovih stvaritev, tudi globoko človeško sporočilno noto. Švicarski dramatik kot nasprotje imperialističnemu svetu postavlja poskus navdušencev, ki skušajo zunaj našega planetnega sistema izoblikovati novo, humano civilizacijo. Jim bo uspelo?

Režiser: Aleš Jan
Prevajalec in dramaturg: Borut Trekman
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc

Mannerheim – Aleš Valič
Sir Horace Wood – Polde Bibič
Kapitan Lee – Aleš Jan
Polkovnik Camille Roi – Boris Juh
Vojni minister – Brane Ivanc
Minister za zunajzemeljska področja – Brane Grubar
Držani sekretar – Alojz Svete
John Smith – Zvone Hribar
Petersen – Matija Rozman
Irena – Polona Vetrih
Bonstetten – Saša Miklavc
Glas – Darja Reichman

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1990

Pesnik Zmago Frece je bil dolgoleten sodelavec uredništva igranega programa na Radiu Slovenija. Leta 2007 je izdal poseben pesniški prvenec, zgoščenko z naslovom Plasti; pesmi je posnel tako, da jih je sam izvedel in zvočno obdelal. Večkrat je gostoval tudi v oddaji Literarni nokturno. Zmago Frece je vsestranski ustvarjalec, poleg poezije piše radijske igre, v petdesetih letih je nastopil v nekaj predstavah Celjskega ljudskega gledališča, imel pa je tudi nekaj samostojnih slikarskih razstav. Samoumevnega nošnja je njegov knjižno še neobjavljeni pesemski cikel. Prva dva dela smo pred petimi leti predvajali v Literarnem nokturnu, ob njegovi petinsedemdesetletnici pa smo izbrali še tretji del omenjenega cikla: Neizbežen konec s pripisom.

Interpret Matej Puc,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Rahmaninov je delo posvetil čelistu Anatoliju Brandukovu, ki ga je premierno izvedel s skladateljem v Moskvi 2. decembra 1901.