Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Godalni kvartet št. 36 v B-duru, op. 50 Josepha Haydna, sklepni stavek Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 14 v c-molu, op. 131 ter Godalni kvartet v F-duru Maurica Ravela.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Jugoslovansko rapsodijo za orkester, op. 60 Frana Gerbiča in Adagio Antona Lajovica.

Evropa po 5 dolarjev na dan je naslov pesmi kanadske književnice Margaret Atwood iz njene zbirke Vrata. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo Vesna Jevnikar. Produkcija 2014.

Poslušamo Sonato za klavir št. 2 v b-molu Sergeja Rahmaninova, Sekstet v A-duru Rimskega-Korsakova, Klavirski kvintet št. 2 v D-duru Antonina Dvoraka, Hamburško simfonijo št. 4 v G-duru Carla Philippa Emanuela Bacha in 4. stavek Simfonije št. 5 v e-molu, op. 64 Petra Iljiča Čajkovskega.

Panoptikum aktualnih zborovskih dogodkov doma in po svetu, nova raziskovalna dognanja, veliki dosežki in novi glasbeni posnetki, pogovori z zborovodji, skladatelji, raziskovalci, pevci, založniki, organizatorji.

20. decembra se je v Mariboru rodil Fran Žižek, slovenski dramaturg, režiser, gledališki, radijski in televizijski ustvarjalec ter prevajalec. Umrl je leta 2008 v Medvodah. Vsestranski gledališki ustvarjalec, legenda slovenskega gledališča, je prišel leta 1983 tudi v studio tedaj Radia Ljubljana in pripovedoval o svojem življenju in delu.
Za svoje ustvarjanje je dobil največje nagrade in priznanja: dvakrat Prešernovo nagrado, več Borštnikovih priznanj in kar dve državni odlikovanji: red dela s srebrnim vencem in red dela z zlatim vencem. Ko danes poslušamo Frana Žižka, dobimo vpogled v čase ne le slovenskega gledališča, temveč tudi začetkov slovenske televizije in dela na radiu. Dragoceno pričevanje.

Še drugič poslušamo vallenato. To je skupina ljudi, njihova glasba in glasbenik, ki to vrsto glasbe izvaja. To so neke vrste trubadurji v departmaju Magdalena na severu Kolumbije. Tu so se prepletli vplivi glasbe staroselcev, evropejskih priseljencev in afriških sužnjev in razvila se je vrsta glasbe, v kateri je staroselske piščali zamenjala harmonika, ritmično spremljavo so oblikovali afriški bobni, ki so se razvili v posebno obliko, v spremljavi pa je nepogrešljivo še ritmično glasbilo - guacharaca, ki so ga od nekdaj tukaj uporabljali staroselci.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.

Glasbena medigra.

Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu je bila država v fokusu Hrvaška in eden izmed številnih gostujočih avtorjev in avtoric iz sosednje države je bil tudi pisatelj Damir Karakaš. Zagotovo gre za enega najbolj nagrajevanih in prevajanih sodobnih hrvaških avtorjev, a hkrati tudi enega redkih, ki v ospredje svojega ustvarjanja tako izrazito postavljajo hrvaško pokrajino Liko. V kratkih romanih, za katere je značilen pretanjen slog, namreč pogosto tematizira surovost okolja in Ličane v različnih zgodovinskih turbulencah. V slovenščini lahko beremo njegova romana Šumenje gozda in Proslava, ki sta v prevodu Jurija Hudolina izšla pri založbi Beletrina. Na Ljubljanskem filmskem festivalu pa je bil na ogled tudi film, nastal po romanu Proslava režiserja Bruna Ankovića, ki je na puljskem festivalu prejel veliko zlato areno.

Z Damirjem Karakašem se je pogovarjal Sašo Puljarević.
Bere Igor Velše, ton in montaža Vito Plavčak.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Vokalni sestav Schola Cantorum Riga je 15. decembra v Studiu 1 Latvijskega radia priredil koncert z naslovom Božič v srednjeveški Rigi, ki je bil del posebnega Evroradijskega božičnega dne. Program je vseboval staro glasbo iz različnih evropskih mest, pri čemer se je ansambel osredotočil na verjetno zgodovinsko prakso srednjeveške Rige z dodanimi glasbili, kot so dude, piščali, hurdy-gurdy in kokle. Scholo Cantorum Riga je vodil njen umetniški vodja in ustanovitelj Guntars Prānis, ki je igral tudi hurdy-gurdy, na vsa preostala glasbila pa multiinštrumentalistka in izvedenka za zgodnjo glasbo Ieva Nīmane.

Petra Soukupová (1982) je ena najbolj uspešnih čeških avtoric. V slovenščino je do zdaj prevedenih pet njenih romanov, med temi tudi dva mladinska. V romanu Nihče ni sam, ki ga je prevedla Nives Vidrih, spoznamo sodobno družino, ki živi v Pragi. Avtorica nam predstavi tegobe njenih članov – skrbi zaradi služb in šole, nezmožnost dobre komunikacije, soočanje s smrtjo družinskih članov. Pri tem ne izbere ene same pripovedne perspektive, ampak med njimi ves čas preskakuje. Izbrali smo poglavje z začetka romana z naslovom Kurja juha.

Interpretira Tina Resman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
režija Špela Kravogel,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Zimski prizori v poeziji Dragotina Ketteja, Otona Župančiča, Josipa Murna, Frana Albrehta, Severina Šalija in Kajetana Kovič in v interpretaciji igralaca Andreja Nahtigala.
Posneto decembra 2009.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.