Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Si predstavljate praznike brez glasbe? Za številne izmed nas je glasba neizbrisen del božičnih običajev in spominov. Pa tudi za marsikaterega skladatelja, zato ne preseneča, da že stoletja pišejo svojo božično in praznično glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Si predstavljate praznike brez glasbe? Za številne izmed nas je glasba neizbrisen del božičnih običajev in spominov. Pa tudi za marsikaterega skladatelja, zato ne preseneča, da že stoletja pišejo svojo božično glasbo.

Pesnica Manca Klun se je javnosti predstavila s haikuji, nato je pesmi objavila v Mentorju, Rukopisih, Literaturi ter zbirki Novi svet. Zadnje čase svojo poezijo dopolnjuje tudi z glasbo v projektu Vague Wanderer (Vrabec Anarhist). Njeno pesem Božični večer lahko poslušate v interpretaciji dramske igralke Urške Taufer.

Si predstavljate praznike brez glasbe? Za številne izmed nas je glasba neizbrisen del božičnih običajev in spominov. Pa tudi za marsikaterega skladatelja, zato ne preseneča, da že stoletja pišejo svojo božično glasbo.

V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za drugi del cikla z naslovom Božična glasba skozi stoletja smo izbrali božične motete in maše največjih skladateljev šestnajstega stoletja Giovannija Pierluigija da Palestrina, Williama Byrda in Tomasa Luisa de Victorie in tudi flamskega mojstra Cipriana de Roreja.

Zasedba Nova Schola Labacensis je decembra 2024 izdala novo ploščo z naslovom Schubertiade – Glasbi. Izbor samospevov, valčkov in inštrumentalnih skladb Franza Schuberta in njegovih sodobnikov predstavlja svojevrsten poklon Schubertovi umetnosti. O najnovejšem projektu v oddaji Slovenski solisti v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.

Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva spremljajo že generacije Slovencev in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice in urejeni prostor okoli svete družine. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so vpete v kulturo naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).

Na ulice prestolnice se v prazničnih dneh že več kot dvajset let na ulice prestolnice podaja Ana Mraz. Zimski mednarodni festival uličnega gledališča in cirkusa poteka v organizaciji Gledališča Ane Monro in zavoda Turizem Ljubljana. To pa ni edina Ana, ki bo letos razgibala ulično dogajanje: v Maribor prihaja Ana Mrzla, v Radovljico pa Ana Snežna. O preteklih in aktualnih dogodivščinah vseh zimskih An pa tudi o položaju domačega uličnega gledališča smo se pogovarjali z Gorom Osojnikom, predsednikom in umetniškim vodjem Gledališča Ane Monro.

Glasbena medigra.

Porter je zasijal na svetovnem jazzovskem nebu kot meteor. Uspel je z izjemno prijetnim, svežim in toplim glasom ter povsem samosovojim, inovativnim pristopom k vokalnemu jazzu. Prav tako so odlične njegove lastne skladbe in besedila.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Narodni galeriji so do 8. januarja na ogled Slovenske jaslice Franceta Goršeta, ki jih je kipar in grafik naslikal za božično prilogo Slovenskega koledarja za leto 1942.
O božični liriki in tem, kaj jo določa, pa bo spregovoril dr. Brane Senegačnik.

Kraljevi orkester Concertgebouw je na koncertu 28. avgusta v Amsterdamu gostil madžarsko-britanskega pianista sira Andrasa Schiffa. Ta je izvedel Beethovnov Četrti klavirski koncert, pod taktirko Myung-Whun Chunga je orkester nato poustvaril vrhunec Brahmsovega simfoničnega opusa, Četrto simfonijo, koncert pa se je začel z Uverturo k operi Čarostrelec, op. 77 Carla Marie von Webra.

Osrednje orodje literarnega ustvarjanja je jezik. Ali obstaja posebna govorica, ki bi ji lahko rekli govorica miru? Kdo jo govori? Ali se je je treba naučiti ali jo le prebuditi, bomo na večer pred božičem, praznikom, katerega osrednje sporočilo je mir, vprašali Edvarda Kovača, ki je dva mandata vodil Odbor pisateljev za mir pri Mednarodnem PEN-u (ponovitev).

Mozaik zborovske glasbe zveni v znamenju božičnih pesmi v izvedbah Slovenskega komornega zbora, Slovenskega okteta in Komornega zbora Megaron.
Slovenske božične pesmi so namreč neprecenljivi zaklad: pesmi, ki jih imamo in pojemo samo Slovenci: njihovo številčnost nam marsikdo zavida, prav tako njihovo estetsko vrednost.

Proti severnemu vetru je sodobni roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmo in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.

Frozen oziroma Ledeno kraljestvo je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D-računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko-komični film. Vsebuje računalniško animacijo, elemente muzikala (od dobrih sto minut, kolikor traja film, jih je dobrih dvajset odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek z veliko aditivi, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov. In to jim je tudi uspelo, kajti kar v kapitalizmu šteje, je denar, in edino, kar kapitalizem šteje, je denar. Ne bom zabredel v številke, zaupam vam le, da je film Ledeno kraljestvo zasedel deseto mesto na lestvici najdonosnejših filmov vseh časov.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Praznična oddaja Božič na Slovenskem prinaša božične pesmi, ki so jih po večini spesnili slovenski pesniki.

Avtorji pesmi Joseph Mohr, Josip Stritar, France Prešeren, Anton Aškerc, Silvin Sardenko, Oton Župančič, Ivan Pregelj, Alojz Gradnik, Anton Vodnik, France Vodnik, Anica Černej, Jožef Pogačnik, Stano Kosovel, Mile Klopčič, Vital Vodušek, Srečko Kosovel, Ljubka Šorli, Mirko Kunčič,
prevajalec Gregorij Pečjak,
interpreti Stannia Boninsegna, Boris Juh, Boris Kralj,
bralka Nadja Jarc,
tonska mojstrica Metka Rojc, asistent Sandi Zgonc,
režiser Gregor Tozon.
Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek.
Posneto decembra 1992.

Slovenske božične pesmi in kolednice - v zborovskih priredbah in instrumentalni preobleki

Mistični pejsaži so, kot pravi avtor sam, svojevrstni pesniški dnevnik Braneta Senegačnika, našega največjega sodobnega lirskega pesnika. Tokratni izbor liričnih pejsažev je uglašen z adventnim in božičnim časom, upoveduje pa izkušnjo človeka na samotnem notranjem robu, kjer se mu edino lahko razpira tisto, kar ga sicer brezmejno presega: izvorna skrivnost, globlji smisel našega življenja in bivanja.

Avtor literarnega dela: Brane Senegačnik;
režiserka: Saška Rakef;
interpret: Matej Puc;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka: Matjaž Miklič;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.

Težko bi našli boljše božično darilo, kot je Bachova glasba: bleščeča, a hkrati globoko poduhovljena. Globine ji ne more vzeti niti glasbena niti reklamna industrija.
Tega se dobro zavedajo tudi pri Glasbeni matici Ljubljana, ki je 14. decembra v Slovenski filharmoniji priredila koncert z naslovom Magnificat. Na programu so bila dela Johanna Sebastiana in Georga Philippa Telemanna: kantati Singet dem Herrn ein neues Lied/Pojte Gospodu novo pesem in Magnificat.
Nastopili so Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana, solisti in Koroški baročni orkester. Dirigenta sta bila Klara Maljuga – za Telemannovo kantato, in Sebastjan Vrhovnik za preostali deli.

In Sebastjan Vrhovnik se nam bo tudi pridružil v teh dveh urah, ki nas še ločujeta od polnoči. V pogovoru o glasbi, božiču in še čem ...