Iz župnijske cekve svetega Mihaela v Mengšu bomo neposredno prenašali slovesno polnočno sveto mašo. Daroval jo bo župnik Marko Košir ob somaševanju Matevža Mehleta. Pri maši bodo sodelovali Oktet Mi in združeni zbori župnije Mengeš z zborovodji Nežo Hribar, Tomasom Mejiasom (izg. Mehijasom) in Andrejem Levcem. Organisti so: Ana Kešnar, Uroš Urbanija in Jošt Levec.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet pričnejo daljšati. Zima pa bo z nami vseeno še kar nekaj časa, z njo pa pride tudi sneg, ki čarobno obarva božične praznike. V Glasbeni jutranjici poslušamo, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki napoči 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. Zima bo vseeno z nami še kar nekaj časa, z njo pa pride tudi sneg, ki čarobno obarva božične praznike. V Glasbeni jutranjici bomo slišali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.

Literarni zgodovinar Alfonz Gspan je bil tudi pesnik, o tem priča tudi njegova pesem Božič. V njej je lepo združil božično razpoloženje in socialno tematiko. Občuteno jo interpretira dramska igralka Ljerka Belak.

Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi ter dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki napoči 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. Zima pa bo vseeno še kar nekaj časa z nami, z njo pa pride tudi sneg, ki čarobno obarva božične praznike. V Glasbeni jutranjici bomo slišali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Iz evangeličanske cerkve v Murski Soboti neposredno prenašamo slovesno praznično bogoslužje na božični dan. Vodita ga evangeličanski škof mag. Leon Novak in duhovnica Judit Andrejek. Pri bogoslužju sodelujejo: glasbeni skupini Selah in Eben Ezer ter Aleksander Nelson Hujs.

Na božični dan s pesnikom, prevajalcem, publicistom in univerzitetnim predavateljem dr. Branetom Senegačnikom razmišljamo o tem, kakšne so posebnosti božične poezije, predvsem lirične, kakšni so pogoji za to, da neko pesemsko besedilo sploh lahko označimo za božično, in kako je to povezano z našim doživljanjem božiča. Poslušali bomo tudi slovensko božično liriko po njegovi izbiri in v njegovi interpretaciji.

Kratka glasbena medigra.

Harfa solo v komornih zasedbah in solistično z orkestrom

V Arsovih spominčicah bomo predstavili skladbe za harfo v komornih zasedbah, solo in s simfoničnim orkestrom v izvedbi priznanih solistk. Slišali boste: prvi stavek iz Koncerta za klavir št. 13 v C-duru, KV 415, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Suito za harfo, op. 83 Benjamina Brittna, Portret za harfo in komorni orkester Primoža Ramovša in Plesa za harfo in godalni kvartet v priredbi za marimbo Clauda Debussyja. Ponovitev bo v četrtek, 26. decembra, ob 5.05.

Potrošniška decembrska mrzlica v kombinaciji z individualistično zaverovanostjo vase se v besedilu razkriva v trgovini, v kateri Zoja kupuje sestavine za božično večerjo za begunce. Kljub protagonistkini odločnosti je v veliki trgovini žal bolj kot človeškost pomembno kopičenje stvari za decembrske praznike. Bo v dneh topline in upanja prevladala empatija ali egoistično kopičenje konzerv graha?

Zoja – Anja Drnovšek
Varnostnik – Tone Gogala
Gospa – Vesna Jevnikar
Prodajalka – Barbara Vidović

Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Dramaturg in režiser: Alen Jelen

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2018.

Slavni Maček Muri bo prihodnje leto (2025) upihnil 50 svečk, a še vedno ostaja enak in prav vsaki izmed petdesetih generacij in tistih, ki še prihajajo, je in bo na svoj način zaznamoval njeno otroštvo. Zanimivo pa je, da je glasbena enačica slavnega mačka letos (2024) upihnila 40 svečk. Premena literarne predloge, kot je ta, v kateri so se srečali Kovičeva vrhunska poezija, navdihujoča izvirna glasba Jerka Novaka in izvrstna vokalna pripoved Nece Falk, pa tudi likovno-oblikovalska hudomušnost Kostje Gatnika, se zgodijo zelo redko; ko pa se, za vedno ostanejo presežni univerzum zase. In velike hvaležnosti je vredno, če človek doživi tako umetnino, ki jo lahko le občuti, racionalno pa teže pojasni. Poezija in proza Kajetana Koviča torej sami po sebi kažeta, kako pomembno je kakovostno leposlovje za otroke, razvoj njihovega estetskega čutenja in izostritev kritičnega dojemanja. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, na božič sklepamo drugi letni krog s 24. oddajo o kulturno-umetnostni vzgoji, ki jo prvič namenjamo knjižnemu junaku. O njem razmišljata ilustratorka Jelka Reichman, ki je Muriju za knjižno izdajo pred pol stoletja ustvarila podobo, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi založbi. Skratka, v tem prazničnem času nekaj toplega, prijaznega in optimističnega kot spodbuda na pot novemu letnemu krogu in v zahvalo temu, ki se počasi končuje.

Sogovornici sta Jelka Reichman, ilustratorka, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga.

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Produkcija uredništva za kulturo, decembra 2024.

Društvo za sodobni ples Slovenije letos praznuje 30-letnico delovanja. V jubilejnem letu so pripravili pester program. Ob mednarodnem dnevu plesa, 29. aprila, so na Kongresnem trgu v Ljubljani organizirali celodnevni dogodek, poletje so nadaljevali s tremi potujočimi plesnimi paviljonu v Celju, Kranju in Mariboru, decembra pa so v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odprli razstavo 30 let lepote, znoja in žuljev, ki si jo lahko ogledate še do maja naslednje leto. V današnjih Glasovih svetov se bomo sprehodili skozi zgodovino sodobnega plesa pri nas, preverili, s kakšnimi težavami se to področje ustvarjanja še vedno spopada, in usmerili pogled naprej, v leto, ki prihaja. V Glasovih svetov gostimo Dejana Srhoja, predsednika Društva za sodobni ples, in Roka Vevarja, člana upravnega odbora. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Prav neverjetno je, koliko glasbenih ustvarjalcev je v različnih slogovnih obdobjih navdihnila božična zgodba oz.Jezusovo rojstvo. Pa ne le skladateljev, ki so ustvarili raznovrstne samospeve na božično tematiko, čar božiča odsevajo tudi ljudske pesmi, ki so v stoletjih doživele priredbe za glas in klavir.

V tokrat precej drugače obarvanem Glasbenem utripu ne bomo poročali o glasbenih dogodkih, se spotikali ob instrumentalne lapsuse ali ploskali priznanim virtuozom in orkestrom. Tokrat smo se posvetili prazničnemu decembru. A vanj nismo pogledali skozi odrasle kritiške oči, včasih preveč obremenjene in izumetničene. Dovolili smo si brezmejno iskrenost. Za spremembo smo letos pokukali v brezbrižni otroški svet in izvedeli, kako tale praznični čas doživljajo oni. Uredniki uredništva za resno glasbo smo se namreč odločili, da bomo o doživljanju meseca lučk, glasbe, prireditev, obdarovanja, dobrih mož in iskrenih želja povprašali kar naše najmlajše. V Glasbenem utripu pa seveda ne sme manjkati glasba. Otroci so skladbe izbirali sami, nekateri so jih tudi sami zaigrali ali zapeli.

Šestdeseta oddaja iz cikla Modrost hitrih sprememb ima naslov Harmonije sveta. Avtor Pavel Mihelčič se je za uvod posvetil nekaterim kontrapunktičnim oblikam, ki jih je znal vpeti v svoja dela nemški skladatelj Paul Hindemith. Predvajali bomo posnetek njegove simfonije Harmonija sveta.

Proti severnemu vetru je sodoben roman, napisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedno spogledovanje. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

Nakup čevljev z očetom se nekoč ni posrečil. Nakup kitare namesto le-teh pa je obrodil neverjetne sadove. In zdaj je za njim, med drugim, tudi 30-letna kantavtorska kariera. V času, ko so njegove uspešnice tako rekoč ponarodele, je obul še čevlje igralca in močno zagrizel v pisanje filmske glasbe. S svojo glasbo je poljubil in očaral celoten Balkan in šel daleč onkraj meja ter v vseh teh letih s skrbno izbrano glasbeno ekipo ustvarjal odrsko popolnost. A tokrat se z njim ne bomo sprehajali po svetu, ampak bomo vzeli pod drobnogled njegova besedila. Tradicijo koncertiranja na božični dan, tudi ponudbo koncerta po spletu, je letos opustil, zato sva se odločila, da kanček povezanosti njegove glasbe s tem dnem vseeno ohraniva.

Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni.
Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.

Poslušajmo drugo ploščo domačega septeta Oholo!, hkrati ene najzanimivejših slovenskih džezovskih zasedb in edinstvenega ansambla s področja svobodno improvizirane glasbe. Ob poslušanju štirih skladb s plošče se bomo pogovarjali tudi s članoma zasedbe, Vidom in Joštom Drašlerjem.

Tita Kovač Artemis se je rodila leta 1930 v Novem mestu, umrla je leta 2016. V Novem mestu je živela do leta 1941, ko sta se z materjo preselili v Ljubljano; tam je končala gimnazijo in nato diplomirala iz kemije. Po diplomi je najprej delala kot inženirka kemije, bila je zaposlena na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, zatem je bila knjižničarka na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Od leta 1970 je živela po večini v Grčiji, delala je kot turistična vodnica po Grčiji in Sveti deželi. Napisala je uspešno knjigo Kemiki skozi stoletja. Pisala je tudi radijske igre in scenarije za izobraževalne oddaje pri RTV. Najbolj znana je kot avtorica zgodovinskih romanov o velikih osebnostih in njihovi vlogi v zgodovini. Pisala je o Valvasorju, Štefanu Dečanskem, Janezu Bleiweisu, prvem grškem predsedniku Capodistriasu. V današnjem Literarnem nokturnu boste slišali odlomek iz knjige Najbogatejši Kranjec iz leta 1979. Gre za biografski roman o baronu Žigi Zoisu, mecenu, mentorju in osrednji osebnosti slovenskega razsvetljenstva. Avtorica Tita Kovač Artemis je v delo vključila vrsto pomembnih osebnosti iz slovenske kulturne, pa tudi znanstvene zgodovine. V odlomku je opisano srečanje med Zoisom in Antonom Tomažem Linhartom.

Interpretacija Blaž Šef,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič,
režija Saška Rakef in Alen Jelen.
Produkcija leta 2024.
Redakcija Staša Grahek.

Eden najboljših evropskih džezovskih orkestrov vodi sloviti saksofonist Bob Mintzer. Za tradicionalni božični koncert je v goste povabil vokalno solistko Judith Hill. Slišali bomo nekatere najbolj znane božične skladbe v priredbah Boba Mintzerja.