Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo novoletna koncerta Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu Celje.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik Tone Pavček je bil tudi odličen interpret svoje poezije in poezije pesniških tovarišev, tudi Prešerna. Leta 2009 se je v radijskem studiu zazrl v daljavo in z značilno energijo, srčnostjo interpretiral Zdravljico. Nikar je ne zamudite.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zlatorog Viktorja Parme ima prav posebno mesto v zgodovini slovenske ustvarjalnosti za glasbeno gledališče; z njim je Parma omogočil kvalitativni preskok, ki so ga v naslednjih letih, takrat seveda že iz sodobnejših izhodišč, v domačo opero prinesli Savin, Osterc, Kogoj in Bravničar.

V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. V tretjem delu pa je na vrsti glasba iz Anglije, Italije in Nemčije s konca šestnajstega in začetka sedemnajstega stoletja.

1.Anton Dolinar: Duhovna pesem
Izv.: Orkester slovenske vojske
Andreja Šolar – dirigent

2.Zvonimir Ciglič: Concertino za harfo in godala
Izv.: Ruda Kosi – harfa
Godalni orkester RTV Slovenija
Zvonimir Ciglič – dirigent

3. Božidar Kos: Koncert za violino in orkester
Izv.: Skalar Monika – violina
Simfonični orkester RTV Slovenija
Anton Nanut – dirigent

4. Emil Adamič: Andantino, op. 2 št. 1 iz 'Spominskih listov za klavir'
Izv.: Aci Bertoncelj – klavir

Evelina Umek se je rodila pri Svetem Ivanu v Trstu tik pred drugo svetovno vojno. Po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je delala kot urednica pri različnih revijah in založbah ter na Televiziji Slovenija – tam je bila urednica Otroškega in mladinskega programa, soustvarjala je kultnega Radovednega Tačka. Upokojila se je leta 1995. Napisala je romane Mandrija, Frizerka, Hiša na Krasu, Zlata poroka ali tržaški blues, Sidrišče spomina ter zbirko kratkih zgodb Odtisi v času. Napisala je več knjig za otroke in mlade. V zadnji knjigi P’nče je tematizirala svojo osebno izkušnjo vojne. Z Evelino Umek se je tik pred tem, ko ji je novembra Ženski odbor Slovenskega centra PEN podelil nagrado mira, pogovarjala Staša Grahek.


Oddajo je tonsko uredil Gašper Loborec.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Moriz Rosenthal ni bil skladatelj takega formata kot denimo Paderewski. Njegova dela so v večini klavirske parafraze na teme drugih skladateljev, ki so jih pianisti tistega časa pisali za prikaz svoje pianistične, improvizacijske domišljije ter seveda tehnične podkovanosti in virtuoznosti. Bil je izvajalsko izjemen. Danes je sicer Rosenthal le še tema ljubiteljev in zbiralcev zvočnih posnetkov legendarnih glasbenikov, v svojih časih pa so ga kritiki po vsem svetu uvrščali v razred najelitnejših pianistov skupaj z Busonijem, Godowskim in d'Albertom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Na koncertu cikla Solo e da camera je 21. februarja 2024 nastopil harmonikar Mile Đurđević Žojan.
Prihaja iz glasbene družine iz Smedereva v Srbiji, kjer je končal srednjo glasbeno šolo. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral v razredu Boruta Zagoranskega, eno leto je preživel tudi na izmenjavi Erasmus na Glasbenem konservatoriju v Trstu.

JOHANN SEBASTIAN BACH: UMETNOST FUGE, BWV 1080: CONTRAPUNCTUS
SOFIA GUBAIDULINA: DE PROFUNDIS ZA HARMONIKO
JOŠT JUHANT: LUMEN ZA HARMONIKO IN ELEKTRONIKO

"Če razumemo instrument kot umeten podaljšek človeškega telesa, potem je harmonika v rokah mojstra Mileta izrazita potrditev takega razumevanja."
Lojze Lebič

Zdravnik, nekdanji politik in aktivist Dušan Keber je z zbirko kolumn Solidarnost ali pohlep (izšla je pri založbi Sanje) napisal še kako pomembno knjigo: na polju zdravstva je tehtno ponazoril, kako se sodobna družba spreminja na slabše. Naj je tema njegovih spisov nekdanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali zdajšnji obvezni zdravstveni prispevek, neenakost v Sloveniji ali privatizacija javnega zdravstva, avtor svoje trditve zmerom podpre s številkami, analizami in konsistentnimi argumenti. Tak je tudi v pogovoru z Markom Goljo za Izšlo je, posnetim v sredo, 11. decembra: prepričljiv. Nikar ne zamudite.

V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili glasbi za lutnjo od renesanse do začetka klasicizma.

Proti severnemu vetru je sodobni roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmo in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.

Številne oddaje v preteklosti so že bile posvečene zimskemu veselju in eno od teh je v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi tudi leta 1977 pripravil Mirko Ramovš. Poslušamo njegov izbor iz ene od oddaj, ki jim je dal naslov Veseli čas prihaja. Oddaje so bile namenjene različnim pogledom na zimski čas, v eni od njih pa se je posvetil predvsem plesu kot delu druženja in zimskega veselja na kmetih nekoč.

Na prvem koncertu v Mariboru je Komorni orkester iz Züricha vodil koncertni mojster Willi Zimmermann.

V Komornem studiu poslušajte komentirane posnetke 2. koncerta Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, ki je bil v dvorani Union 12. decembra 2024. Prvič je gostoval Komorni orkester iz Züricha, ki so ga ustanovili že leta 1945. Orkester od sezone 2016/17 doživlja nov razcvet pod vodstvom umetniškega direktorja in violinista Daniela Hopa. Od leta 2008 ga glasbeno vodi tudi koncertni mojster Willi Zimmermann. Orkester igra brez dirigenta, izvedbe pa vodi koncertni mojster, ki igra z orkestrom. Komorni orkester iz Züricha je na koncertu samostojno zaigral dve orkestrski deli: Serenado za godalni orkester v Es-duru, op. 6, češkega skladatelja pozne romantike Josefa Suka iz leta 1892 in Komorno simfonijo v As-duru, op. 118a, enega najopaznejših ruskih skladateljev 20. stoletja Dmitrija Šostakoviča, ki jo je iz njegovega Godalnega kvarteta št. 10, nastalega leta 1964, priredil dirigent Rudolf Baršaj za komorni godalni orkester. Solistka je bila virtuozna violinistka Arabella Steinbacher, ki je redna gostja najbolj cenjenih festivalov in orkestrov po Evropi in v Združenih državah Amerike, hkrati slovi po svojem obširnem koncertnem repertoarju od baroka in klasicizma prek romantike do 20. stoletja in sodobnosti. S Komornim orkestrom iz Züricha je v Mariboru izvedla dva koncerta Johanna Sebastiana Bacha: Koncert za violino, godala in generalni bas v a-molu, z oznako Bachovih del 1041, in Koncert za violino, godala in generalni bas v E-duru, z oznako Bachovih del 1042. Prav ta koncerta je posnela tudi na svojem glasbenem albumu, ki je leta 2023 izšel pri nizozemski založbi Pentatone in prejel visoke kritiške ocene. V Komornem studiu bomo predstavili tudi pogovora s koncertnim mojstrom Willijem Zimmermannom in s solistko, violinistko Arabello Steinbacher.

Igra, s katero zaznamujemo dan samostojnosti in enotnosti, je svojevrsten spomenik Celjskim grofom, s katerimi smo bili Slovenci (doslej) najbliže vrhovom evropske aristokracije. Novačan je v dramskem konfliktu intimno ljubezensko zgodbo Friderika z Veroniko Deseniško prepričljivo postavil ob bok vladarskemu samodrštvu Friderikovega očeta Hermana Celjskega, ki se v seganju po oblasti ne ustavi niti pred svojim sinom.

Režiserka: Irena Glonar
Prirejevalec: Pavel Lužan
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Herman II. Celjski – Polde Bibič
Friderik, Hermanov starejši sin – Igor Samobor
Herman mlajši, Hermanov sin – Zvone Hribar
Barbara, Hermanova hči in kraljica Ogrska – Judita Zidar
Veronika Deseniška, Friderikova žena – Sabina Kogovšek
Eneja Silvij Piccolomini, kaplan – Uroš Smolej
Melhijor, pater, gvardijan samostana malih bratov – Zlatko Šugman
Aron Salobir – Aleš Valič
Jošt Soteški, poveljnik straže – Ivo Ban
Herič, vitez in Joštov pomočnik – Jurij Zrnec
Poslanik kralja Tcrtka – Željko Hrs
Jetničarka – Ljerka Belak

Uredništvo igranega programa.
Posneto v prostorih Predjamskega gradu, gradu Snežnik in v studiih Radia Slovenija maja 2004.

Mineva natanko deset let, od kar nas je zapustil Tomaž Šalamun (1941–2014), ki velja za enega najbolj prelomnih in uveljavljenih slovenskih pesnikov. Od prve pesniške zbirke Poker (samozaložba, 1966) je objavil več deset samostojnih pesniških zbirk. Šalamunova poezija je bila že od začetka zaznamovana s svežino in igrivostjo, pa tudi osebno ikonografijo, kar posebej velja za njegov pesniški prvenec, v katerem pesnik razkrije svojo družino, koprsko lokalno sceno, vsakdanje dogodivščine in drugo. A v njej se zgodi še nekaj, kar v drugi izdaji k tej zbirki zapiše Tomaž Brejc, da se je z njo "začelo veliko socialno osvobajanje jezika, prestop v odprti govor subjekta, ki si je privzemal številne neuporabljene besede ali izraze iz različnih predstavnih pozicij kot nekaj kreativno samoumevnega". In tudi v tem je Poker prelomna zbirka, saj ustvarja "paradigmo odprtega, poliglotskega življenja Slovencev".

Interpret Slavko Cerjak,
režiserka Elza Rituper,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
urednika oddaje Andrej Arko in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2001.

Godalni kvartet Intimni glasovi, opus 56, je nastal v obdobju skladateljeve pobitosti. Delo je napisal, ko je prebrodil krizo.