Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Debussyja, Glazunova, Ponchiellija, Thomasa, Johanna in Josefa Straussa, Waldteufla, Gregorca, Herberta, Lehárja, Skrjabina, Adamiča, Locketta, Piazzolle, Guastavina, Ginastere, Čajkovskega, Verdija, Glinke, Gounoda, Chabrierja in Bernsteina.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Glasbena medigra.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Skoraj vse pesmi Emily Dickinson (1830–1886) so izšle posthumno. Pesnica je namreč za časa svojega življenja objavila le deset pesmi. Danes so njene pesmi oštevilčene, vseh je nekaj manj kot 1800, predstavljajo pa enega najpomembnejših opusov ameriške poezije. Objavljamo njeno zelo kratko pesem, ki je bila objavljena pod številko 185, prevedla jo je Nada Grošelj, interpretira pa jo dramski igralec Jure Žavbi.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vabimo vas k poslušanju oddaje, ki jo je v novogoriškem studiu pripravila Metka Sulič.
Posvetila jo je Moškemu zboru iz Rude v Italiji in njegovemu poletnemu koncertu v Ljubljani v okviru festivala Imago Sloveniae.

Operna pevka Milena Morača, nekdanja prvakinja ljubljanske Opere, se je rodila leta 1954. Ob okrogli obletnici poslušamo pogovor, ki ga je leta 2013 z umetnico posnel Dejan Juravić. V bogati umetniški karieri je Milena Morača poustvarila številne nosilne vloge z opernega repertoarja v ljubljanski operno-baletni hiši. Pevka je znala očarati občinstvo z velikim smislom za odrsko igro tako s komičnimi vlogami kot tudi z interpretacijo najbolj tragičnih likov klasične operne literature.

V tokratni oddaji Oddaljeni zvočni svetovi bo avtor Tomaž Rauch razmišljal o sreči in besedi srečno in kaj ta dva pojma pomenita na različnih koncih sveta.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V ospredju sta evropski prestolnici kulture Nova Gorica z Gorico in Chemnitz. Opozorili bomo tudi na razstavo 12 let tandema Ulay–Marina Abramović in na osemdesetletnico Društva slovenskih skladateljev.

Glasbena medigra.

Nizozemec Wouter Jansen ima na Dunaju svojo distribucijsko hišo, osredotočeno na umetniške produkcije, animacije, tudi kratkometražne. O njegovem delu, ki predstavlja manj glamuzoren, zato pa izjemno pomemben del verige filmskega ustvarjanja, se je z njim pogovarjala Tesa Drev Juh.

Prevode je bral Igor Velše, za zvok in montažo je poskrbela Mirta Berlan.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo dva izbrana posnetka s koncerta violinistke Esther Hoppe, violončelista Christiana Poltére in pianista Ronalda Brautigama, ki so 8. julija lani nastopili na gradu Hindsgavl, ki stoji pri danskem mestecu Middelfart. Glasbeniki so se tam predstavili v sklopu Festivala Hindsgavl in izvedli Klavirski trio št. 45 v Es-duru Josepha Haydna z oznako Hoboken XV, št. 29 in Klavirski trio št. 1 v d-molu, op. 63 Roberta Schumanna.

Švedska pisateljica Ia Genberg je debitirala leta 2012 z romanom Sladki petek. Njena četrta knjiga, Podrobnosti, je leta 2022 prejela po Augustu Strindbergu imenovano nagrado august za roman leta, spomladi 2024 pa prišla v najožji izbor za mednarodno nagrado booker. V vznemirljivi, provokativni prozi avtorica razkriva intimno in intenzivno praznovanje tega, kaj pomeni biti človek. V ospredju je pripovedovalka, ki je s hudo vročino priklenjena na posteljo, in ko seže po knjigi iz domače knjižnice, v nje zasledi posvetilo nekdanjega dekleta. Pred njo se začnejo obračati strani iz njene preteklosti, polne spominov in ljudi, ki jih ne more pozabiti.

Prevajalka Lucija Stupica,
igralka Sabina Kogovšek,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Vlado Motnikar.

Posneto decembra 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Ekspresionistična zvočna fantazija z literarnimi značilnostmi metafikcije govori o znanstveniku in njegovem poslanstvu v današnjem svetu. Trenje se pojavi med omejenostjo znanstvenikovega racionalističnega pogleda in nazori njegove žene Marjete, zagovornice humanističnih idej. Je eno človeško življenje dovolj za izsanjati vse sanje?

Režiser: Jože Valentič
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbeni oblikovalec: Peter Čare

Znanstvenik Jakob, Glas v kočiji in Glas v samostanu – Boris Kerč
Marjeta in Ženska – Urška Hlebec
Apokaliptični jezdeci – Uroš Maček, Niko Goršič, Andrej Nahtigal in Branko Završan
Otrok – Maša Valentič
Glasovi v laboratoriju – Helena Mugerle, Daša Dovžan, Rok Kadak in Jože Valentič

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1993.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Skoraj 40 let je staro leto v Ameriki, silvestrovo, pripadalo enemu človeku, vodji skupine po imenu Guy Lombardo, in njegovemu orkestru The Royal Canadians. V obdobju od 30. do 70. let prejšnjega stoletja je najprej na radiu in nato na televiziji Lombardova različica pesmi Auld Lang Syne vedno naznanjala konec starega in začetek novega leta. Pozneje so jo posneli nešteti drugi orkestri in pevci, še vedno pa je v Ameriki nešteto tistih, za katere ostaja Lombardova različica dokončna, tistih, ki se nostalgično spominjajo tradicije, začete v newyorškem hotelu Roosevelt leta 1929.

Danes mineva 60 let od smrti angleško-ameriškega pesnika in dramatika, nobelovca Thomasa Stearnsa Eliota. Ob tej priložnosti bomo slišali odlomke iz njegovega slavnega dramskega dela Umor v katedrali, ki ga je napisal leta 1935, istega leta so ga tudi prvič postavili na oder. V njem T. S. Eliot piše o sporu med canterburyjskim nadškofom Thomasom Becketom in kraljem Henrikom II. Epilog merjenja moči med predstavnikoma posvetnega in duhovnega je bil umor nadškofa. Umorili so ga štirje vitezi leta 1170, ki so bili prepričani, da se bodo kralju s tem dejanjem priljubili. V Literarnem nokturnu bomo slišali tri odlomke iz besedila T. S. Eliota, in sicer tri nastope zbora canterburyjskih žensk.

Prevajalec: Veno Taufer,
interpretacija: Majolka Šuklje,
režiserka: Sonja Stopar,
glasbena oprema: Marko Stopar,
mojster zvoka: Nace Pugelj.
Leto nastanka: 1968.
Redakcija ponovitve: Maja Žvokelj.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.