Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V prvi uri Glasbene jutranjice bomo predvajali izbor simfonične glasbe Johanna Christiana Bacha, Josepha Haydna in Muzia Clementija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V nadaljevanju Glasbene jutranjice bomo poslušali glasbo Franza Schrekerja in Alexandra Zemlinskega.

Pesnica Erika Vouk je mojstrica pesniške askeze. Toda naj so njene pesmi še tako kratke, lahko stresejo kot potres, kot implozija. Taka je tudi pesem Kamnita hiša v interpretaciji Drage Potočnjak.

Na sporedu glasba Ludwiga van Beethovna, Igorja Markeviča, Nadie Boulanger in Dmitrija Šostakoviča.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Thomas Arne je bil vodilni angleški skladatelj glasbe za gledališče in eden najplodovitejših angleških glasbenikov osemnajstega stoletja. Arne se je uveljavil predvsem kot avtor glasbe za gledališče. Njegova sestra Susanna Cibber je bila ena največjih igralk osemnajstega stoletja, žena Cecilia Young pa vodilna angleška sopranistka. Svoje najbolj znane melodije je napisal v obdobju samo treh let. Leta 1740 je za finale maske o srednjeveškem kralju Alfredu nastala neuradna britanska himna Rule, Britannia.

Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih se je leta 2020 z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič pogovarjala Tina Kozin.

Kratka glasbena medigra.

Violinist Vasilij Meljnikov je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 2003/2004 do sezone 2010/2011.

V Arsovih spominčicah bomo predvajali skladbe z violinistom Vasilijem Meljnikovom. Violino je študiral na glasbeni akademiji v Minsku pri Olgi Parkomenko, pri kateri je končal tudi magistrski študij, nato se je izpopolnjeval pri pedagogih glasbenega konservatorija Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi. Vasilij Meljnikov od leta 1990 umetniško in pedagoško deluje v Sloveniji in je redni profesor za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1997 je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Vienna Modern Masters na Dunaju, kot solist in komorni glasbenik pa izvaja koncerte po številnih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Violinista Vasilija Meljnikova bomo poslušali v izvajanju 1. in 2. stavka Sonate za violino in klavir Alfreda Schnittkeja, Štirih ditirambičnih skladb Lucijana Marije Škerjanca, Violinskega koncerta Petra Šavlija in Sonate za violino in klavir št. 3 Milka Lazarja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 9. januarja, ob 17.05.

Srbska pravoslavna cerkev v tradiciji julijanskega koledarja praznuje božič 7. januarja. Kako ta dan obeležujejo pravoslavne vernice in verniki pri nas? V oddaji sodelujejo: paroh Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović, predsednik srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost Rade Bakračević in predsednica kulturno-turističnega društva Novi Sad-Lendava Zlatka Frajzman. Torej – sodobno pravoslavje med duhovnim in tradicijskim izročilom.
.

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

20. januarja bo minilo 170 let od rojstva francoskega skladatelja Ernesta Chaussona. V njegovih skladbah se kažejo vplivi Richarda Wagnerja, Julesa Masseneta, Johannesa Brahmsa in Cesarja Francka, ki je bil tudi njegov učitelj. Stroka ga je dolgo obravnavala kot neizpetega, hkrati pa kot največji up francoske glasbe na prelomu z 19. v 20. stoletje. Nadaljnji razvoj in uveljavitev mu je onemogočila prezgodnja smrt, kljub temu so njegove skladbe danes vse bolj cenjene, med njimi samospevi in dela za glas in orkester.

Prvi teden novega leta zaznamuje počitek po prazničnem decembru, ko je predvsem božična glasba zvenela vsepovsod. Ob pomanjkanju glasbenih dogodkov ta teden torej odpade oddaja Glasbeni utrip, namesto oddaje pa bomo poslušali glasbo slovenskih skladateljev.

PRIMOŽ RAMOVŠ: KORAL IN TOKATA
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: MARKO LETONJA

KAROL PAHOR: ISTRIJANKA, 15 PLESNIH MINIATUR V DUHU ISTRSKE NARODNE MELODIKE ZA KLAVIR
Klavir: IGOR DEKLEVA

BOGO LESKOVIC: PARTITA V H-MOLU
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: BOGO LESKOVIC

IGOR DEKLEVA: SUITA V BARVAH
Klavir: MANCA UDOVIČ

Simfonija je od druge polovice 18. stoletja pa vse do današnjih dni ena od najbolj pogostnih oblik ustvarjanja za simfonični orkester. V bogatem obdobju glasbenega klasicizma je simfonija dosegla idealno ravnovesje med obliko in vsebino. Haydn, Mozart in Beethoven - trije velikani klasicizma v trinajsti oddaji iz cikla 'Ustvarjanje, tisočletni izziv'.

Semenj v Butalah; Zgodba o veverici; Zaljubljena zgodba županovega sina; Še ena z butalskega semnja

Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo.

Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj.

Dramaturginja: Marinka Poštrak
Lektorica: Mateja Dermelj
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode
Režiser zvočne knjige: Alen Jelen

Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj.
Posneto leta 2022.

V tokratni oddaji se bomo poklonili gospe, ki se je podpisala pod številne slovenske zimzelene uspešnice in za katero lahko trdimo, da je skupaj s skladateljema Mojmirjem Sepetom in Juretom Robežnikom sooblikovala zlato obdobje slovenske popevke. Elza Budau, pisateljica, avtorica besedil, tudi novinarka, a po izobrazbi arhitektka, je zagotovo ena izmed tistih, ki s svojimi besedili oblikujejo tudi slovenski šanson. (pon.)

Nadaljujemo s poslušanjem izbora posnetkov z zadnjih Glasbenih dni v Donaueschingenu. Poslušali bomo krstni izvedbi dveh obsežnih skladb – Streik za tolkalski ansambel Enna Poppeja ter …selig ist… za klavir in živo elektroniko Marka Andreja.

Poslušamo tri novejše izdaje, ki skozi elektroakustično in ambientalno zvočnost predstavljajo dva manj znana domača ustvarjalca, duo Funk of Terror s kratkometražno izdajo Insect Politics ter se poslavljajo od dveh mednarodno uveljavljenih umetnikov, pred dnevi preminulega baskovskega skladatelja in zvočnega umetnika Miguela A. Garcíe ter leta 2022 preminulega Philipa Jecka.

Rosa Jamali (Tabriz, 1977) je iranska pesnica, prevajalka, literarna kritičarka in dramatičarka. Študirala je dramatiko na Teheranski univerzi, kjer je tudi diplomirala. Njen pesniški prvenec iz leta 1997 velja za prelomno zbirko, saj je z njo v perzijsko poezijo vpeljala številne nove pesniške postopke, med drugim npr. persono oziroma dramski monolog. S svojim nadaljnjim delom pa je vpeljala tudi številne nove motive in teme, tudi temo nasilja nad ženskami. Danes velja za eno najpomembnejših pesnic in pesnikov perzijske poezije, kritika pa v njeni poeziji še posebej ceni združevanje vsakdanjega in mističnega. Rosa Jamali je tudi priznana prevajalka, med drugim je prevedla poezijo Williama Shakespeara in Williama Butlerja Yeatsa ter je avtorica in prevajalka antologije angleške poezije in antologije angleške ženske poezije v perzijščini. Živi v Teheranu.

Avtor prevoda: Peter Semolič;
režiserka: Špela Kravogel;
interpretka: Tina Resman Lasan;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
posneto leta 2025.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.