Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo spomnili štirih skladateljev.

BENJAMIN LOUIS PAUL GODARD: SUITA ZA FLAVTO IN HARFO, OP. 116
Flavta: MARTIN MICHAEL KOFLER, harfa: REGINE KOFLER

GIACOMO MEYERBEER / CONSTANT LAMBERT: DRSALCI
ORKESTER IZRAELSKE FILHARMONIJE, dirigent: JEAN MARTINON

ALBERT MOESCHINGER: PIHALNI KVINTET NA ŠVICARSKE NARODNE PESMI, OP. 53
KOMORNI ORKESTER LA STRIMPELLATA BERN

ESTER MÄGI: MELANCOLICO in RUSTICO
Kitara: HEIKI MÄTLIK

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Violončelist Mischa Maisky danes slavi 77 let.

FRANZ SCHUBERT: SONATA ZA ARPEGGIONE IN KLAVIR V A-MOLU, D. 821
Violončelo: MISCHA MAISKY, klavir: MARTHA ARGERICH

TADEUSZ SZELIGOWSKI: SONATINA
Klavir: EWA OSINSKA

Ančka Šumenjak je bila po poklicu kmetica, po srcu pa tudi pesnica. S pesmijo S teboj je občuteno in neposredno izrazila svojo ljubezen. Pesem interpretira dramska igralka Marinka Štern.

Posvečamo se osrednji osebnosti britanske glasbe 20. stoletja Benjaminu Brittnu, skladatelju, dirigentu in pianistu. Poslušali bomo nekaj njegovih del, pa tudi glasbo njegovih profesorjev in glasbenikov, ki so vplivali na njegov slog.

BENJAMIN BRITTEN: POČITNIŠKI DNEVNIK, SUITA ZA KLAVIR, OP. 5 - JADRANJE
Klavir: ANDREJ GAWRILOW

JOHN IRELAND: FANTASY SONATA
Klarinet: THEA KING, klavir: STJEPAN RADIĆ

ARTHUR LESLIE BENJAMIN: COTILLON
SIMFONIČNI ORKESTER IZ SYDNEYJA, dirigent: PATRICK THOMAS

BENJAMIN BRITTEN: TWO INSECT PIECES ZA OBOO IN KLAVIR
Oboa: FRANÇOIS LELEUX, klavir: EMMANUEL STROSSER

FRANK BRIDGE: MORJE, SUITA ZA ORKESTER, H. 100
ORKESTER ULSTER, dirigent: VERNON GEORGE HANDLEY

BENJAMIN BRITTEN / THOMAS HARDY: 4 samospevi
POLNOČ NA ŽELEZNICI, OP. 52, ŠT. 2
STARA MIZICA, OP. 52, ŠT. 4
DOMIŠLJAVI PEVCI, OP. 52, ŠT. 6
PRED ŽIVLJENJEM IN PO NJEM, OP. 52, ŠT. 8
Tenor: PETER PEARS, klavir: BENJAMIN BRITTEN

AARON COPLAND: BILLY THE KID
LONDONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: AARON COPLAND

BENJAMIN BRITTEN: A CEREMONY OF CAROLS, OP. 28
Zbor DUNAJSKI DEČKI, harfa: ELISABETH BAYER, dirigent: ANTON NEYDER

Thomas Arne je bil eden najpomembnejših angleških skladateljev osmenajstega stoletja. Arne je začel komponirati pri dvajsetih in v petinštiridesetih letih je napisal glasbo za približno devetdeset iger, pantomim, mask in oper. Žal se je ohranilo le malo njegovih rokopisov in večina je verjetno izginila v velikem požaru, ki je leta 1808 prizadel gledališče Covent Garden. Nekatera odrska dela so natisnili, a so pri tem ponavadi izpustili recitative in zbore, zato jih je danes težko sestaviti in uprizoriti kot prepričljive celote.

Ob divjanju vojn v Ukrajini in Gazi proč od oči svetovne javnosti poteka eden najbolj krvavih konfliktov. Sudan krvavi, tamkajšnji ljudje pa lahko na rodovitni zemlji, pod katero je pravo naravno bogastvo, le životarijo. Ob razčlovečenju Sudana opazujemo tudi neznansko nemoč mednarodne skupnosti, da bi tam poskrbela za mir.

Wells Cathedral Choir obstaja že več kot 1100 let, deški zbor je namreč v katedrali prvič zapel že leta 909. Šele dobrih tisoč let pozneje, leta 1994, so se pevcem pridružila tudi dekleta. A danes večinoma pojejo posebej, kot dekliški in deški zbor, pri večjih projektih in koncertih pa zapojejo tudi skupaj. V zboru sicer poje še 12 odraslih pevcev.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V oddaji bomo predvajali pogovor s skladateljem in pianistom Ljubom Rančigajem. Z njim se je novembra leta 2016 pogovarjal Marko Šetinc. Poslušali bomo tri skladateljeva dela: skladbo za zbor Tiho prihaja mrak, Tre composizioni in modo classico za klavir ter Koncert za klavir in orkester.

Strnili smo nekaj misli o podelitvi zlatih globusov minuli konec tedna, na kateri sta slavila Brutalist in Emilia Pérez. Napovedujemo celovečerni dokumentarec o zgodovini slovenskega eksperimentalnega filma, Ali je bilo kaj avantgardnega? režiserjev Matevža Jermana in Jurija Medena, ki v prihodnjih dneh prihaja v distribucijo. Z aktualnega kinosporeda ocenjujemo danski zaporniški triler Paznica in češko animacijo Na polno!.

Epsko zasnovan roman o zdravniku in pesniku Juriju Živagu, njegovi razpetosti med družino in Laro, njegovo veliko ljubeznijo, v krutih časih ruske revolucije – in zgodba o prizadevanjih posameznika, da bi sredi kolektivizma obdržal individualnost. Roman Doktor Živago je postavljen na ozadje ruskih kaotičnih dogodkov od leta 1903 do konca druge svetovne vojne, ki naslovnega junaka ločijo od družine in pozneje še od njegove velike ljubezni Lare. V slogu s tradicijo ruskih romanov se v 197 minutah filma preplete množica likov in podzgodb. Živago je poročen s Tonjo, a nadaljuje svoje razmerje z Laro, ki se ji vsili kruti politik Komarovski. Medtem Živagov polbrat Jevgraf in skrivnostni, maščevalni Strelnikoff predstavljata dobro in slabo plat boljševiške revolucije. Filmski skladatelj Maurice Jarre je navdušil z odlično partituro za zdaj že legendarni film. Veličasten uspeh filma Doktor Živago gre seveda pripisati tudi glasbi, ki je postavila tako rekoč piko na i celotni umetnini. Le kdo še dandanes ne pozna znamenite Larine pesmi, ki jo je Jarre skomponiral za ta film? Lahko bi rekli, da je po zgradbi zelo preprosta pesmica, toda celoten aranžma in glas trzajoče balalajke sta opravila svoje. Melodija je postala tako rekoč filmski evergreen in se jo še danes izvaja kot eno najpopularnejših filmskih tem nasploh.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj premiera predstave Tako bližji, avtor besedila in režije je tržaški ustvarjalec Luca Quaia. V nedeljo pa bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu premierna uprizoritev pripovedovalsko-glasbene predstave Dedal v režiji Jerneja Lorencija. V oddaji boste lahko izvedeli, kako je urejena logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica in kaj novega prinaša nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2025.Vabljeni k poslušanju.

Na Krasu je človek stalno naseljen že približno šest tisoč let in je skozi ves ta čas pomembno oblikoval krajino. Zdaj se kraška krajina spreminja zaradi opuščanja kmetijskih površin, še zlasti biotsko zelo pestrih travnikov. Posebno kraško okolje z malo površinske vode se posledično zarašča, ena od posledic pa je tudi večja požarna ogroženost. Kako torej na eni strani ohraniti gozd in tudi zelo bogato kulturno krajino na Krasu, ki bi jo človek še naprej oblikoval v sozvočju z naravnim okoljem? Na to vprašanje skuša odgovoriti gost današnje oddaje krajinski arhitekt Robert Gostinčar, ki je s sodelavci oblikoval študijo o krajinski zasnovi Krasa. V njej se loteva vprašanj poseljenosti, infrastrukture in turizma na Krasu.

V osredje postavljamo glasbo za solistični klavir, ki jo bo izvajal pianist Nil Mladin. Predvajali bomo posnetke, ki so nastali 6. junija lani v koncertni dvorani Mihaila Jore Romunskega radia v Bukarešti.
Pianist Nil Mladin, dobitnik štipendije 'Dediči romunske glasbe' za leto 2023, je diplomiral na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, kjer se je izkazal kot eden tamkajšnjih najbolj dinamičnih in energičnih glasbenikov.

Notranjščina oz. interier kot umetniški motiv je včasih razkazoval bogastvo ali modnost lastnikov, vedno pa je govoril o intimi in osebnem okolju. Tudi v primerih, ko v prizorih ni bilo ljudi. In prav take interierje, brez človekove fizične prisotnosti, predstavlja razstava, ki je na ogled v Galeriji Equrna v Ljubljani. Pripravil jo je kurator Arne Brejc, na njej pa najdemo slike, instalacije in digitalna dela devetih umetnic in umetnikov več generacij in različnih osebnih poetik.

Avtorice in avtorji del na razstavi: Boris Beja, Gašper Capuder, Nina Čelhar, Stefano Garbuglia, Janja Kosi, Metka Krašovec, Uroš Potočnik, Anže Sever in Manja Vadla.

Butalski župan gre za botra; Kako so Butalci peljali vino; Županova hči vre mleko; Butalski medved

Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo.

Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj.

Dramaturginja: Marinka Poštrak
Lektorica: Mateja Dermelj
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode
Režiser zvočne knjige: Alen Jelen

Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj.
Posneto leta 2022.

Na tradicionalni festivalski prireditvi, ki je letos jubilejna, deseta po vrsti, je Slovenska filharmonija izvedbo pripravila v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, pod čigar umetniško vizijo se koncerti 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Na nocojšnjem, prvem koncertu bodo izbrana dela Johanna Sebastiana Bacha zazvenela ob boku skladb njegovega sodobnika Georga Philippa Telemanna ter z novega zornega kota osvetlila njun zgodovinski odnos.

Dirigent Robert Hollingworth je združil moči Komornega zbora RIAS in Capelle de la Torre ter lani v berlinski stolnici uzvočil program beneškega in rimskega večzborja.

Za ogrodje je vzel četverozborsko – 16-glasno Mašo Si Deus pro nobis Orazia Benevolija, ki se poigrava z različnimi kombinacijami zborov, vendar tako tankočutno, da ušes nikoli ne prenapolni.

Poljska pisateljica, esejistka in kolumnistka Natasza Goerke se je rodila leta 1962 v Poznanju. Študirala je polonistiko v domačem mestu ter indologijo v Krakovu in Hamburgu. Od 80. let prejšnjega stoletja je živela na Danskem in v Nemčiji ter pogosto potovala v Nepal. Posveča se predvsem kratkim zgodbam in izdala je že več zbirk: Fraktali (1994), Knjiga paštet (1997), Slovo od plazme (1999), 47 na mah (2002), napisala je tudi potopisno knjigo o Nepalu Tam (2017). Njene groteskne, pogosto nadrealistične kratke zgodbe odlikujeta prefinjena ironija in črni humor. Vsebujejo neverjetne, fantastične zaplete in pripetljaje ter prikazujejo svet kot v popačenem ogledalu, pri čemer spretno preigravajo slogane in simbole moderne civilizacije. Njeno zgodbo z naslovom Katarza iz zbirke Slovo od plazme je prevedla Jana Unuk.

Interpretira Tina Resman Lasan,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2025.

V oddaji predvajamo skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo pianistov Doa Marmarose in Mala Waldrona, saksofonistov Tea Macera, Boba Cooperja, Ala Cohna in Arta Pepperja, vokalistov June Christy in Mela Tormeja in skladatelja Guntherja Schuellerja.