Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Koncert za violončelo in orkester Edwarda Elgarja. Eden brez dvoma najbolj poglobljenih in najprepričljivejših posnetkov izvedbe tega koncerta ostaja zgodovinski posnetek dela v interpretaciji violončelistke Jacqueline Mary du Pré. Mi bomo prisluhnili Filharmoničnemu orkestru iz Osla in solistu Danielu Müllerju Schottu pod vodstvom dirigenta Andréja Previna. Sledil bo še zgodovinski posnetek Koncerta za violončelo in orkester v a-molu, op. 129 Roberta Schumanna v interpretaciji Jacqueline Mary du Pré, Newyorškega filharmoničnega orkestra in dirigenta Daniela Barenboima.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Sodobni britanski skladatelj in pianist nemškega rodu Max Richter je leta 2012 napisal skladbo Prekomponirani Vivaldi, v kateri je v celoti preoblikoval Vivaldijeve Štiri letne čase. Najprej bomo slišali Richterjevo delo, potem pa še Zimo Antonia Vivaldija. Max Richter piše v postminimalističnem in sodobnem klasičnem slogu, iz kompozicije je diplomiral na Univerzi v Edinburgu ter na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, študiral je tudi pri Lucianu Beriu.

Marija Rus je bila legendarna profesorica francoščine na gimnaziji v Novi Gorici, bila pa je tudi klasična filologinja. In pesnica. Objavila je eno samo, vendar dragoceno zbirko z naslovom Pesmi in časi, in sicer leta 1998. V njej smo našli tudi pesem Zajetje. Interpretacija: Saša Mihelčič.

Poslušamo Godalni kvartet št. 1 v A-duru Aleksandra Borodina, Simfonijo v e-molu, op. 32 Amy Marcy Beach in Anino četvorko Benjamina Ipavca.

Skladatelj Slavko Osterc, od čigar rojstva letos mineva 130 let, je najprej ustvarjal kot romantični samouk, pozneje je študiral kompozicijo v Pragi in se pod vodstvom velikih čeških skladateljev tedanjega časa razvil v prvovrstnega skladatelja. Kljub razmeroma kratki skladateljski karieri je pomembno zaznamoval slovensko, pa tudi evropsko glasbeno dogajanje v prvi polovici 20. stoletja. V njegovem opusu najdemo nekaj tehtnih skladb s sakralno vsebino, kot so Magnificat, Očenaš in orgelske skladbe. Med drugim je avtor opere Krst pri Savici Franceta Prešerna.

Prenos svete maše je iz župnijske cerkve Svetega Križa v Rogaški Slatini. Mašuje nadžupnik Jože Vehovar ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov.
Za glasbeno spremljavo mašnega obreda skrbijo: Otroški cerkveni zbor Biser in Mladinski cerkveni zbor Žarek z zborovodkinjama Jelko Zorin Belcer in Tanjo Pirš. Na orgle igra Jelka Zorin Belcer, na kitarah so Patrick Pirš, Tilen Zorin, Martin Žurman, Lucija Fric, na baskitaro igra Tine Pirš, na violini jih spremlja Lea Artič, na flavtah pa Manca Zorin in Neža Žurman.

28. marca lani je v dvorani Métropole v Lozani v Švici potekal koncert Komornega orkestra iz Lozane in violinista Renauda Capuçona. Koncert je vodil dirigent Tugan Sokijev, na sporedu pa so bili Preprosta simfonija op. 4 Benjamina Brittna, Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op. 63 Sergeja Prokofjeva in Simfonija št. 4 v B-duru, op. 60 Ludwiga van Beethovna.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Februarske Humoreske tega tedna so namenjene slovenskemu humorju. Odred (ali kako osrečiti druge proti njihovi volji) je tretji roman za odrasle slovenske pisateljice Dese Muck, ki si je ime ustvarila predvsem s svojo mladinsko in otroško prozo. Odred je politična satira, ki prehaja v distopijo. Značilni humor Dese Muck ostrino vsebine tu in tam skoraj zastre, vendar to romanu ne odvzame teže. Glavni liki ustanovijo politično stranko, poimenovano Ljubezenski odred. Odpraviti hočejo krivice, ki jih zaznavajo v svojem okolju. Spoznajo pa se na odprtem psihiatričnem oddelku.

Interpretira Damjana Černe,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker,
redakcija Tesa Drev Juh.
Produkcija 2016.

pojejo odlomke izpod peres Straussa mlajšega, Heubergerja, Gounoda, Mozarta, Rossinija, de Falle, Verdija in Glinke.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pred nami je tretja iz niza štirih oddaj, v katerih predvajamo izbrane koncertne posnetke, ki jih je lani – ob 10. obletnici smrti dirigenta Lorina Maazela – v ponudbo Evropske zveze radijskih postaj posredoval Bavarski radio. Veliki ameriški dirigent je namreč v letih od 1993 do 2002 kot šef dirigent Simfoničnega orkestra Bavarskega radia pustil neizbrisljivo sled v tem odličnem münchenskem orkestru. Tokrat bomo v njegovi interpretaciji in izvedbi Simfonikov BR slišali Mozartove zadnje tri simfonije, ki pomenijo ne le krono skladateljevega simfoničnega opusa, temveč celotne orkestrske glasbe visokega klasicizma. Posnetki so nastali na koncertu, ki je bil 10. junija 1999 v dvorani münchenske filharmonije Gasteig.

Kdo so bili Čedermaci in kako je slovenska duhovščina na Primorskem pripomogla ohraniti slovenski jezik in kulturo v času, ko je italijanska okupatorska roka želela zatreti narodni preporod? O slovenskem duhovnem vplivu v zamejstvu in v obmejnem pasu nekoč in danes bo spregovoril zgodovinar dr. Renato Podbersič. Pogovor bo potekal v luči začetka Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta zaznamovali obe strani medkulturno in medversko pestre (Nove) Gorice.

V letošnjem letu se posebej spominjamo skladatelja Marca Enrica Bossija; 25. februarja bo namreč minilo 100 let od njegove smrti. Širšemu krogu poslušalcev morda njegova glasba ni poznana, njegove skladbe pa so zelo priljubljene med organisti in so pogosto del repertoarja koncertnih orgelskih interpretov. In ne le solistične; zanimive, predvsem pa zelo uporabne so skladbe, ki jih je Enrico Bossi namenil komornim zasedbam z orglami.

V času, ko je pozornost usmerjena v veliki meri proti Gorici-Novi Gorici, evropski prestolnici kulture leta 2025: odlomek zgodbe z naslovom Testenine bivših bojevnikov. Napisal jo je akademik Saša Vuga, izjemen stilist s posebnim posluhom za govorice različnih delov Primorske – v tej zgodbi prav z Goriškega. To so kraji, ki jih zgodovina ni razvajala, saj so pretrpeli fašizem, po vojni pa nove krivice, in vse to je pustilo pečat na dušah ljudi.

Interpretira Branko Jordan,
glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
režiserka Špela Kravogel.
Produkcija 2025.

Južnokorejska pevka in komponistka bo v Kavarni Cukrarna predstavila projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo bodo vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Tomislav Vrečar, rojen leta 1976 v Postojni, je literarni ustvarjalec srednje generacije, ki ima raznolik opus, obsegajoč poezijo in prozo. Ta v Gorici živeči avtor pa je veliko let ustvarjal tudi literarno-glasbene performanse, v katerih je poezijo združeval tudi z drugimi umetniškimi praksami. Leta 2005 je bil izbran za viteza poezije na pesniškem turnirju v Mariboru. Vrečarjevi verzi, ki svoj zagon in tematiko jemljejo predvsem v avtorjevi osebni zgodbi, so igrivi, surovo neposredni, polni podob vsakdana in se neizprosno zažirajo v življenje, brez tančice sofisticiranosti. Več o njegovem pesniškem ustvarjanju pa v oddaji, ki smo jo uvrstili na program ob začetku Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025, saj je Vrečar neločljivo povezan prav z omenjenima mestoma.

Avtorica oddaje Silvija Žnidar,
Interpret Matej Puc,
bralka Sanja Rejc,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto produkcije 2025.

V današnji oddaji bomo spoznali glasbeno delo z naslovom Kipi ptic ukrajinsko-ameriškega skladatelja Virka Baleyja, ki je navdih zanj črpal iz štirih kiparskih del štirih zelo različnih umetnikov. Delo Kipi ptic je nastajalo med letoma 1979 in 1990 in obravnava dela: Davida Smitha, Aleksandra Archipenka, Constantina Brâncușija in Maxa Ernsta. Edinstvene skulpture, ki so jih ustvarili edinstveni kiparji je tisto, kar skladatelj prenese v svoje edinstveno delo, v katerem pravzaprav odstranjuje glasbo in tako ustvari minimalističen duo za klarinet in klavir.

Robert Simonišek (1977), ki je doktoriral s področja umetnostne zgodovine ter se specializiral za kulturne in umetnostne pojave iz prve polovice 20. stoletja, je pesnik, pisatelj, esejist, umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Do zdaj je objavil pet pesniških zbirk, za zadnjo z naslovom Vračanje k čistosti (Slovenska matica, 2024) je avtor prejel Jenkovo nagrado. Pesniška zbirka v tematskem smislu nadaljuje pesnikovo spokojno odzivanje na življenjske pojave ter pozornost usmerja v pesnikov pogled in duhovni položaj sveta, zato je v izhodišču ta poezija meditativna in lirična. Oblikovno pa gre za daljše pesmi v prozi, ki se prikazujejo kot nekakšne freske, pri čemer je v ospredju poetično-filozofska refleksija. Objavljamo prvih pet pesmi iz ciklusa Med staroselci iz omenjene pesniške zbirke.

Interpret Branko Jordan,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.