Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jorie Graham, eminentna ameriška pesnica povojne generacije, je ena izmed tistih avtorjev, ki jih bolj kot odgovori zanimajo vprašanja; v svoji poeziji raziskuje dvojnosti in polarnosti življenja: mitskega in stvarnega, duha in telesa, gibanja in negibnosti, in sicer tudi na formalni ravni, zato se njene pesmi pogosto lomijo v manjše enote, celo na videz nepovezane fragmente. To velja tudi za pesem Površina.

Interpretira Vesna Jevnikar,
prevod Tina Kozin.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ljubezenska pisma nemških skladateljev je tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil nemalokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir in če jih zatem ni bilo mogoče izbranem u dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore.
V drugi oddaji predvajamo glasbo Roberta Schumanna.

Svojo glasbeno pot je Hinko Haas začel v Celju, študij klavirja pa je končal v razredu profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak na ljubljanski Akademiji za glasbo. Izpopolnjeval se je v Weimarju, Bruslju in Bernu, leta 1992 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani končal tudi podiplomski študij. Na tej ustanovi je bil potem tudi sam vrsto let profesor, pozneje tudi predstojnik oddelka za inštrumente s tipkami in prodekan za umetniško dejavnost. Nastopal je kot solist in komorni glasbenik z mnogimi domačimi in tujimi umetniki in ansambli.

Italijanski baročni mojster Arcangelo Corelli se je pri komponiranju omejil na tri glasbene oblike: solistične sonate, triosonate in concerte grosse. Čeprav je za tisk pripravil le šest zbirk inštrumentalne glasbe in je v rokopisih zapustil le malo del, je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in postal najvplivnejši italijanski glasbenik po Monteverdiju.

V okviru praznovanj obeh Goric kot skupnem evropskem mestu kulture je prav, da se spomnimo časov, ko odnosi med tremi narodi širšega goriškega prostora, med Furlani, Italijani in Slovenci, niso bili dobri. S pripojitvijo Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni in nastopu fašizma se je začel hud raznarodovalen pritisk na Slovence, tudi s pravim nasiljem nad narodnozavednimi posamezniki. Prvi so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu slovenski katoliški duhovniki iz Goriške nadškofije, ki so bili povezani v sprva javno, nato pa tajno organizacijo Zbor svečenikov svetega Pavla. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali slovensko kulturo in prav zaradi njih so Slovenci zdržali potujčevanje, se naučili pisati in brati po slovensko, saj ni bilo več učiteljev in posvetne inteligence

Ob 50. obletnici priključitve Primorske k Sloveniji je Zbor svečenikov svetega Pavla, leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja.

Ljubiša Ristić je srbski gledališki režiser, ki je v poznih 70. in 80. letih 20. stoletja soustvarjal slovensko gledališče; najprej je deloval v Pekarni, nato pa v Slovenskem ljudskem gledališču Celje in Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je sodobno evropsko gledališče načrtoval takratni umetniški vodja Dušan Jovanović. Z Ljubišo Ristićem smo se srečali ob odprtju razstave Dušan Jovanović, kulturni terorist in se pogovarjali o slovenskem in jugoslovanskem gledališču tistega obdobja. Vabimo vas k poslušanju.

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Orkester romanske Švice je 2. oktobra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi odprl svojo koncertno sezono. Gost je bil francoski pianist Bertrand Chamayou, ki je izvedel 2. klavirski koncert v g-molu Camilla Saint-Saënsa, na programu sta bili še skladba Alborada del gracioso Mauricea Ravela in simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova. Dirigiral je Tugan Sohijev.

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja bo Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost.

Poslušali bomo glasbo nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa, ki ga lahko označimo za naslednika Beethovna in Schuberta, kar zadeva njegova večja dela; pa tudi Schumanna, kar zadeva klavirske miniature. V njegovih zborovskih skladbah lahko opazimo celo odmev renesančne in baročne glasbe. Na splošno bi morda lahko rekli, da se je nagibal h klasicistični formi, ki je imela romantične harmonske značilnosti – njegova glasba je bila namreč sinteza glasbenega ustvarjanja prejšnjih treh stoletij, ljudske in plesne glasbe.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil ostro napaden, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen


Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Tokrat in prihodnjič bomo v svetu broadwayskega muzikala Kinky Boots, ki je obut v visoke pete svojo odrsko pot pravzaprav začel oktobra leta 2012 v vetrovnem mestu, v Chicagu, na Broadway pa je stopil leto dni pozneje. In to, da je stopil na Broadway, je pomembno, saj bi sicer z odrov gledališč, ki so zgolj in samo gledališča in ne torej tudi blagovne znamke, že davno sestopil in utonil v pozabo, njegova glasba, pesem in misel pa nas skoraj zagotovo ne bi dosegle, a o glasbi, pesmi in misli nekoliko pozneje. Pod glasbeni del muzikala se je podpisala Cyndi Lauper in za svoje delo, glasbo in besedila songov, prejela nagrade tony, emmy in grammy, pod scenarij pa se je podpisal Harvey Fierstein, ki je za svoje delo prejel nagrado tony. Zdaj pa o zgodbi, ki sledi britanskemu filmu iz leta 2005 z enakim naslovom. Zgodba, ki jo je spisalo življenje, pripoveduje o Charlieju Priceu, ki je nasledil tovarno čevljev, a če jo želi rešiti pred padcem v brezno propada, po robu katerega se sprehaja, mora skleniti partnerstvo s kabarejskim pevcem in mojstrico preobleke Lolo. Z njegovo oziroma njeno pomočjo Charlie naredi načrt izdelave linije škornjev z visoko peto. A pomembnejša od zgodbe podjetja sta Lola in Charlie, ki si vendarle nista tako zelo različna. Seznam prijetnih songov ni kratek, a srce zgodbe, muzikala, Lole in Charlieja so balade, ki govorijo o teži starševskih pričakovanj, o pritisku, ki lomi in drobi.

Prevladujoča poteza v glasbi Aleksandra Skrjabina je tok misticizma, s katerim je prežeta. Muzikolog Boris de Schlözer razlaga: »Ena sama ideja navdihuje njegova dela in jim daje bivanje. Vsa njegova dejavnost od prve simfonije dalje pomeni niz poskusov, da bi dosegel utelešenje te ideje. Edino delo, v primerjavi s katerim so njegove simfonije in sonate samo osnutki ali odlomki, je običajno imenoval »Skrivnost«. To naj bi bila liturgija, ki bi pomenila sintezo vseh umetnosti in v kateri bi bila zajeta vse človeštvo in narava. V njegovih mislih je bila umetnost samo sredstvo za dosego višje oblike življenja – čista romantična zamisel.

Mineva 120 let od rojstva Bratka Krefta, ki je bil mnogostranski ustvarjalec: prozaist, dramatik, esejist in režiser - pa tudi literarni zgodovinar in profesor. Bil je široko izobražen, ob pisanju je že v tridesetih letih urejal marksistično revijo Književnost. Po vojni je kot dramaturg delal v ljubljanski Drami, bil je tudi profesor na Filozofski fakulteti, dejaven je bil v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Za prepesnitev in režijo Jurčičevega Tugomera je leta 1948 prejel prvo Prešernovo nagrado, za režijo Shakespearovega Henrika IV. pa leta 1957 drugo. Leta 1975 so se mu s Prešernovo nagrado poklonili za življenjsko delo. Takrat je nastal tudi Literarni večer, v katerem je Bratko Kreft izčrpno pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.
Umrl je leta 1996.

Interpreti Rudi Kosmač, Ivan Levar, Bert Sotlar,
bralka Barbara Berce,
tonskl mojster Jože Blagovič,
režiser Aleš Jan.
Redakcija Vida Curk, Staša Grahek.
Posneto 1975.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Charles-Louis de Secondat baron Bredski in Montesquieujski, ki mu najpogosteje rečemo kar Montesquieu se je rodil leta 1689, umrl je 10. februarja pred 220 leti. Bil je član Francoske akademije, pisatelj, filozof, pravnik in politik, znan po zamisli o ločitvi oblasti na zakonodajno, izvršno in pravno. Njegove knjige so imele velik vpliv na razsvetljenstvo in enciklopediste. V Perzijskih pismih – poleg knjige O duhu zakona najbolj poznanega dela – se posmehuje tradiciji in zastarelim političnim vzorcem vedenja. S primesjo humorja in satire graja tedanje francoske družbene razmere in obsoja despotsko in fevdalno oblast ter razsipno državo. Opisuje življenje potomcev Dupeljnikov ali Trogloditov, ki so zaradi svoje splošne zaslepljenosti skoraj propadli, vendar so se nekateri dobri rojaki spet razmnožili in postali čednostno in srečno ljudstvo.

Prevod Anton Debeljak,
interpretira Matija Rozman,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2014.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.