Čeprav je ekonomska dejavnost v takšni ali drugačni obliki že tisočletja nepogrešljiv del človeških družb, se veliki misleci skozi zgodovino večinoma niso podrobneje ukvarjali s tem aspektom naših življenj. Ko ob koncu 18. stoletja izide Bogastvo narodov, najbrž prvo veliko ekonomsko delo, pa njegov avtor Adam Smith nikakor ni več osamljen v svojih razmislekih o gospodarskih vprašanjih, saj ta tudi nasploh začenjajo buriti duhove takratnih mislecev. Prav skozi oči enega od njih, znamenitega škotskega razsvetljenskega filozofa Davida Huma, se bomo v tokratnih Glasovih svetov spraševali, kakšen pravzaprav je svet 18. stoletja tik pred industrijsko revolucijo, da naenkrat zahteva vedno več premisleka o ekonomskih temah. Zakaj in kako gospodarstvo postaja vedno bolj pomemben del najbolj razvitih evropskih družb tistega časa na čelu z Veliko Britanijo ter kako sploh poteka gospodarska dejavnost preden izum parnega stroja zažene silovit in revolucionaren razvoj industrije, ki kapitalizem ponese na povsem novo raven? Katera vprašanja zaposlujejo takratne mislece in koliko je svet, ki se je rojeval takrat, še vedno svet, ki ga živimo tudi danes? To so nekatera od vprašanj, o katerih se bomo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, piscem spremene besede k izboru iz Humovih Političnih esejev, ki so nedavno izšli pri založbi Studia Humanitatis.
