Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predvajamo Stare madžarske plese Ferenca Farkasa, Fantazijo na madžarske ljudske pesmi za klavir in orkester Franza Liszta, predigro k operi Kraljica iz Sabe Károlya Goldmarka in Serenado za violino, violo in violončelo op. 10 Erna Dohnányija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Leto 1926 je bilo za Bélo Bartóka klavirsko leto. V tem letu je ustvaril suito za klavir Na prostem, Klavirsko sonato, Devet malih skladb za klavir in svoj prvi klavirski koncert. V tem letu se je tudi odmaknil od glasbenih vzorov, ki jih je našel v glasbi Ludwiga van Beethovna, vse bolj pa sta ga začeli zanimati baročna glasba in uporaba kontrapunkta. Bartókov Klavirski koncert št. 1 je vseeno ohranil skladateljevo prepoznavno ostrino in disonantne harmonske tvorbe, močno očitna pa je tudi uporaba solističnega glasbila kot tolkalskega instrumenta. Močno zanimanje Bartóka za tolkala se kaže tudi v tem, da je v partituri zapisana želja, da se tolkala na odru postavi neposredno za klavirjem.

Sila pobega je naslov pesmi sodobne nemške pesnice Sylvie Geist, v kateri načenja pomembno temo – mehaniziranost nekaterih oblik dela in sploh nekaterih vidikov življenja sodobnega človeka. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo dramska igralka Vesna Jevnikar. Produkcija 2014.

Predvajamo prvi stavek Godalnega kvarteta v fis-molu Lea Weinerja, Štiri transilvanske plese za godalni orkester Sándorja Veressa, Godalni kvartet št. 2, op. 10 Zoltána Kodálya ter Temo in variacije za violino, violončelo in orkester Miklósa Rózse.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Dela Christopha Schaffratha združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti. Leksikograf Ernst Ludwig Gerber ga je leta 1792, skoraj trideset let po smrti, opisal kot komornega glasbenika pred kratkim preminule pruske princese Amalije ter poudaril, da je bil eden najpomembnejših nemških kontrapunktistov. Glasbeni teoretiki so v osemnajstem stoletju veliko razpravljali o kontrapunktu, kompozicijski tehniki kombiniranja tem ali melodij v fugi ali kanonu. Naprednejši pisci so svarili pred izrabljenimi formulami tradicionalne kontrapunktske umetnosti in se zavzemali za oblikovno svobodna zaporedja harmonij kot strukturno podlago kompozicije. Pri presojanju umetniške vrednosti so dodeljevali prednost učinku, ki ga je imela glasba na poslušalce. Bolj konservativni umetniki in kritiki se niso strinjali. Učinek glasbe da je bil resda najpomembnejši, vendar je temeljil na tradicionalnih pravilih vodenja glasov. Ta diskusija je potekala v času, ko je na prizorišče prišel Christoph Schaffrath.

Kako iz kmetov – kozjerejcev narediti delavski razred? Rešitev, katere avtor naj bi bil Edvard Kardelj, je preprosta: vzeti jim je treba koze in jih naseliti v mesto. O tem, pa tudi o posledicah take rešitve pripoveduje satirični roman Čas koz. Podpisal ga je klasik makedonske književnosti Luan Starova in je za zdaj njegovo edino v slovenščino prevedeno knjižno delo. Starova, živel je v letih od 1941 do 2022, se je v makedonski kanon vpisal z romani svoje Balkanske sage, ki zajema sedemnajst romanov in se časovno razprostira čez celotno 20. stoletje. Čas koz je drugi roman tega cikla, v slovenskem prevodu Aleša Mustarja in s spremno besedo dr. Lidije Dimkovske pa je leta 2019 izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi.
Bere: Renato Horvat

Kratka glasbena medigra.

Dalet Avizo A00085 – Arsove spominčice – 19 sek

Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, v Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb za orkester v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta En Shaa.

Šef dirigent orkestra je postal leta 2006, vodil ga je do septembra 2018, ko je z njim izvedel prvi koncert sezone 2018/2019. V ciklu Kromatika je z orkestrom izvedel nadvse uspešne koncertne sporede, pogosto predstavljal sodobne skladbe in prve izvedbe novih del slovenskih skladateljev. Poleg vodenja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je tudi gostujoči dirigent Kitajskega nacionalnega simfoničnega orkestra, hkrati pa redno gostuje pri ameriških in kanadskih orkestrih.

Pod taktirko En Shaa boste najprej poslušali suito za orkester Pelej in Melisanda, op. 80 Gabriela Fauréja. Suito je napisal leta 1898 po navdihu drame Mauricea Maeterlincka, istega leta pa je sam vodil prvo izvedbo v Londonu.

Oznake štirih stavkov Fauréjeve suite Pelej in Melisanda so: Preludij, Andantino quasi allegretto, Sicilienne in Molto Adagio. Igral bo Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigiral pa En Shao.

Glasba: Dalet LJ.S6088.01-04; Fauré, G. – Suita za orkester, op. 80, – 15:20 min

V izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta En Shaa ste slišali štiristavčno suito za orkester Pelej in Melisanda, op. 80 Gabriela Fauréja. Posnetek je nastal leta 2004 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Zdaj poslušajte skladbo za simfonični orkester Antona Lajovca, ki je ustvaril opus z okrog petinsedemdesetimi skladbami različnih zvrsti in oblik, največje umetniške uspehe pa je dosegel z vokalnimi deli, posebej s samospevi visoke kakovosti. Skladal je v glasbeni govorici, v kateri je povezal značilnosti pozne romantike, impresionizma in glasbene moderne z začetki modernizma.

Lajovic je leta 1938 ustvaril lirično simfonično pesnitev Pesem jeseni, ki jo je izdala založba Glasbene matice v Ljubljani leta 1940. Ta pesnitev razen naslova nima izrazite zunajglasbene vsebine ali programa, toda kot značilna metafora minevanja orisuje skladateljev intimni pesimizem in otožnost.

Simfonično pesnitev Pesem jeseni Antona Lajovca odlikujeta pretanjena melodika in liričen izraz, zdaj jo poslušajmo v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko En Shaa.

Glasba: Dalet LJ.GP112001.01 – Lajovic, A. – Pesem jeseni – 15:24 min

Poslušali ste simfonično pesnitev Pesem jeseni Antona Lajovca, ki jo je izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko En Shaa.

Zdaj sta na vrsti dveh izmed Štirih pastoral Stanka Premrla, ki je ustvaril več kot dva tisoč skladb, bil je tudi organist v ljubljanski stolnici, duhovnik, predavatelj in urednik.

Iz Premrlovega opusa poslušajte prvo in tretjo pastoralo iz cikla Štiri pastorale, ki ju bo izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko En Shaa.

Glasba: Dalet LJ.CD29422.10 in LJ.CD29422.17; Premrl, S. – Štiri pastorale: Prva in tretja pastorala – 6:28 min

V izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko En Shaa ste slišali 1. in 3. pastoralo iz Štirih pastoral Stanka Premrla. Posnetek je nastal v glasbeni produkciji Radia Slovenija leta 2008 v Slovenski filharmoniji.

V zadnjem delu oddaje boste poslušali koncertantno skladbo pri nas manj znanega norveškega skladatelja Egila Hovlanda, ki je ustvarjal v 20. stoletju, umrl pa je leta 2013.

Hovlandov obsežni in raznovrstni opus vsebuje tudi Concertino za tri trobente in godala, op. 23, ki ga je napisal leta 1955. Concertino sestavljajo trije stavki kontrastnih razpoloženj in tempov. Izvedli jih bodo trobentači Ole Edvard Antonsen, Matej Rihter in David Špec Jezernik ter godalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ji bo vodil En Shao.

Glasba: Dalet LJ.S6065.01-03; Hovland, E. – Concertino za tri trobente in godala – 12:31 min

Poslušali ste Concertino za tri trobente in godala Egila Hovlanda, ki so ga izvedli trobentači Ole Edvard Antonsen, Matej Rihter in David Špec Jezernik, godalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigent En Shao. Posnetek je nastal v radijski glasbeni produkciji leta 2003 v Cankarjevem domu.

To so bile Arsove spominčice, ki jih je pripravila Tjaša Krajnc s skladbami za simfonični orkester pod vodstvom prejšnjega šefa dirigenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija En Shaa.

Dalet Avizo A00085 – Arsove spominčice – 19 sek

Janez Krmelj je na Madagaskarju postavil misijon Ampitafa. V njem so vrtec, osnovna šola, srednja šola, bolnišnica, porodnišnica in zobozdravstveni dispanzer. Na to težko dostopno območje se odpravijo tudi mnogi Slovenci, ki pomagajo domačinom. V oddaji Sledi večnosti bomo gostili tri zdravnike in laika, ki nam bodo zaupali zgodbe, ki so jih doživeli v tem misijonu: Gašperja in Evo Fortuna, Erika Mihelja ter laika Marka Petroviča.

Glasbena medigra.

Psihiater Franco Basaglia je leta 1961 prestopil prag stare psihiatrične bolnišnice v italijanski Gorici. V njej je v tistem času v bedi životarilo 600 bolnic in bolnikov z duševnimi boleznimi. Prvo dejanje, ki ga je Basaglia storil kot novi direktor bolnišnice je bilo, da ni odobril fizičnega omejevanja pacientov. Rekel je: »Tega ne bom podpisal! To je proti mojim načelom!« S tem prvim dejanjem je Basaglia prekinil z dotedanjo prakso. V umobolnico je namreč skušal vrniti življenje in paciente enega za drugim prikazati kot ljudi z njim pripadajočim dostojanstvom. "Franco Basaglia je ikona dezinstitucionalizacije," pravi gost oddaje Glasovi svetov profesor socialnega dela in aktivist na področju dezinstitucionalizacije Vito Flaker. O delu in uspešnih pristopih Franca Basaglie v oddaji govori tudi njegov sodelavec in učenec psihiater Roberto Mezzina iz Trsta.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj je na ogled razstava striparja in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati. Razstava lanskoletnega nagrajenca Prešernovega sklada daje vpogled v Horjakov ustvarjalni svet, od njegovih izobraževalnih stripov do kritičnih satir, ki skozi risbo osvetljujejo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in svetu. V oddaji boste izvedeli tudi več o knjižnih novostih založbe Škuc in Centra za slovensko književnost.

Po letu 1953 se je Marijan Lipovšek postopno vrnil k ustvarjalnim izhodiščem iz časa med obema vojnama. Spet je posegel po zahtevnejših besedilih, delno tudi z eksistencialno tematiko. Leta 1955 je na primer ustvaril ciklus samospevov Sončece sij, pri katerem gre za poskus stvaritve privlačne otroške glasbe. Po daljšem ustvarjalnem premoru, v katerem se ni posvečal skladanju samospevov, je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril vrsto skladb za glas in klavir, znova se je posvetil tudi obdelovanju ljudskega gradiva.

So vodili dirigenti Lio Kuokman, Tabita Berglund in Tito Ceccherini.
V središču so trije dogodki: četrta koncerta iz ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in zlatega abonmaja Cankarjevega doma ter drugi koncert iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije. Bili smo tudi na podelitvi Škerjančevih diplom, priznanj in nagrad, drugem koncertu iz cikla Mozartine in na koncertu samospevov Glasbene matice. Ob koncu oddaje napovedujemo še 8. Zimski festival in cikel V etru pesem, ki je nastal v sodelovanju z Glasbeno matico in programom Ars.

V naš prostor je vstopila “umetna inteligenca”. Iz dneva v dan napreduje in nas preseneča z novimi možnostmi. Ko razmišljamo o melodiji, ki je zelo pomemben in prepoznaven element melodij, ki si jih vsak dan izmišljajo “pop” glasbeniki – ali si bo “umetna inteligenca” izmislila nove in še nikoli zapisane? Je to sploh mogoče?
Ali je umetna inteligenca znanilka novih možnosti, ali je samo (znanstvena) fantastika, ki bo obogatila zvočni svet ali ga morda z novostmi, ki smo jim priča – osiromašila. Lahko sploh predvidimo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti?

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Simfonični orkester Akademije za glasbo
Dirigent: Simon Dvoršak
Anja Kralj, violina
Karlo Posnjak, klavir

Spored:
U. Krek: Inventiones ferales za violino in godala
G. Gershwin: Koncert za klavir in orkester v F-duru
L. van Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru, op. 60

https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/-simfonicni-orkester-in-solista-ul-ag

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Pesnik, prevajalec, humorist in igralec Danilo Gorinšek se je rodil 19. februarja 1905 v Lipnici na Štajerskem, umrl je 30. aprila 1988 v Mariboru. Kot igralec je najprej nastopil v Šentjakobskem gledališču, pozneje se je šolal v zasebni dramski šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine. Ob njegovem vsestranskem gledališkem delu (zadnje leto pred upokojitvijo, v sezoni 1963/'64, je bil tudi direktor mariborske Drame) omenimo še njegovo poezijo za otroke in seveda njegovo humoristično ustvarjanje za Toti list, Večer itn. Ob 120. obletnici Gorinškovega rojstva se ga bomo v Literarnem nokturnu spomnili z njegovo erotično poezijo, objavljeno leta 1929 na Ptuju v njegovi edini pesniški zbirki za odrasle Žalostna ljubezen.

Režiserka Saška Rakef,
interpret Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2025.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.