Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

JOHANN WENZEL KALLIWODA: VARIACIJE IN RONDO, OP. 57, ZA FAGOT IN KLAVIR
Fagot: LUKA MITEV, Klavir: BOŽENA HRUP

LÉO DELIBES: SYLVIA (BALETNA SUITA)
KRALJEVI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: CARL DAVIS

HEITOR VILLA LOBOS: DVE ETUDI ŠT. 8 IN ŠT. 1
Kitara: ANDRÉS SEGOVIA

PIERRE MERCURE: KALÉIDOSCOPE
SIMFONIČNI ORKESTER IZ MONTRÉALA, Dirigent: CHARLES DUTOIT

FRÉDÉRIC CHOPIN: 3 etude
ETUDA V AS-DURU (ALLEGRO SOSTENUTO), OP. 25, ŠT. 1 (V ŽIVO)
ETUDA V CIS-MOLU, OP. 25, ŠT. 7 (V ŽIVO)
ETUDA V A-MOLU, OP. 25, ŠT. 11, ZIMSKI VETER (V ŽIVO)
Klavir: NIKITA MAGALOFF

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predsednica Glasbene matice Ljubljana Veronika Brvar v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja koncertni cikel V etru pesem, ki se začne v nedeljo, 23. februarja 2025.

WILLIAM BOLCOM / ARNOLD WEINSTEIN: KABARETNE PESMI
THE ACTOR - Igralec
OH CLOSE THE CURTAIN - Ah, zaprite zastor
Mezzosopran: SABINA GRUDEN, Klavir: IVAN PERNICKI

PETER ILJIČ ČAJKOVSKI / AFANASIJ AFANASJEVIČ FET: MOJ VARUH, MOJ ANGEL, MOJ PRIJATELJ
PETER ILJIČ ČAJKOVSKI / ALEKSEJ KONSTANTINOVIČ TOLSTOJ: NE VERJEMI, MOJ LJUBI
Mezzosopran: BARBARA KOZELJ, Klavir: ANDREJA KOSMAČ

BENJAMIN IPAVEC / CVETKO GOLAR: MAK ŽARI
BENJAMIN IPAVEC / VOJESLAV MOLE: V SPOMINSKO KNJIGO
Bariton: JAKA MIHELAČ, Kitara: JURE CERKOVNIK

Selma Meerbaum-Eisinger, rojena leta 1924, je bila sestrična Paula Celana. Javnost je zanjo izvedela šele po objavi njene pesniške zapuščine, ki zajema 57 pesmi. Po prihodu romunskih in nemških čet julija 1941 je bila z družino kot Judinja zaprta v czernoviški geto in zatem internirana v delovno taborišče. Zaradi pegavice je umrla stara komaj 18 let. Papirje z njenimi pesmimi, ročno zvezane v zvežčič, sta v Izrael prenesli njeni prijateljici in so izšle leta 1976 pod naslovom Cvetober. Pesmi, čeprav jih je napisala mladostnica, katere velika ljubezen je bil Lejser Fichmann, izražajo izjemno poetično zrelost, čustveno intenziteto in nadarjenost. Druga objava njenih pesmi leta 1980 je doživela pravo senzacijo in uglasbili so jih številni izvajalci. Njeno Pesem o hrepenenju je prevedla Ana Jasmina Oseban, interpretira jo dramska igralka Maja Sever. Produkcija 2017.

Osrednja osebnost zadnjega dela Glasbene jutranjice je tokrat poznoromantični francoski organist, skladatelj in pedagog Charles-Marie Widor. Kot skladatelj se je v zgodovino glasbe zapisal z desetimi simfonijami za orgle, bil je pomemben učitelj in dolgoleten organist pariške cerkve sv. Sulpicija.

CHARLES MARIE WIDOR: INTRODUKCIJA IN RONDO ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 72
Klarinet: LEANDRA BREHM, Klavir: ANNIQUE GÖTTLER

CAMILLE SAINT SAËNS: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 2 V G-MOLU, OP. 22
Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: SAMO HUBAD

MARCEL DUPRÉ: JUNAŠKA PESEM, OP.33
Ansambel EMPIRE BRASS

CÉSAR FRANCK: FINALE V B-DURU ZA SOLO ORGLE, OP. 21
Orgle: HUBERT BERGANT

THÉODORE DUBOIS: TOCCATA V G-DURU
Orgle: MARIE CLAIRE ALAIN

CHARLES MARIE WIDOR: SIMFONIJA V G-MOLU ZA ORGLE IN ORKESTER, OP. 42
Orgle: FRANZ HAUK, FILHARMONIKI IZ INGOLSTADTA, Dirigent: ALFREDO IBARRA

MAURICE RAVEL: ALBORADA DEL GRACIOSO (ZA DVE MARIMBI)
SLOVENSKI TOLKALNI DUO (SIMON KLAVŽAR in JOŽE BOGOLIN)

NADIA BOULANGER: TRI SKLADBE ZA VIOLONČELO IN KLAVIR
Violončelo: FRIEDEMANN KUPSA, Klavir: ANGELA GASSENHUBER

DARIUS MILHAUD: PROVANSALSKA SUITA, OP. 152B
REGIONALNI ORKESTER IZ CANNESA - PROVINCE ALPE-AZURNA OBALA, Dirigent: PHILIPPE BENDER

Dela Christopha Schaffratha združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti. Leksikograf Ernst Ludwig Gerber ga je leta 1792, skoraj trideset let po smrti, opisal kot komornega glasbenika pred kratkim preminule pruske princese Amalije ter poudaril, da je bil eden najpomembnejših nemških kontrapunktistov. Glasbeni teoretiki so v osemnajstem stoletju veliko razpravljali o kontrapunktu, kompozicijski tehniki kombiniranja tem ali melodij v fugi ali kanonu. Naprednejši pisci so svarili pred izrabljenimi formulami tradicionalne kontrapunktske umetnosti in se zavzemali za oblikovno svobodna zaporedja harmonij kot strukturno podlago kompozicije. Pri presojanju umetniške vrednosti so dodeljevali prednost učinku, ki ga je imela glasba na poslušalce. Bolj konservativni umetniki in kritiki se niso strinjali. Učinek glasbe da je bil resda najpomembnejši, vendar je temeljil na tradicionalnih pravilih vodenja glasov. Ta diskusija je potekala v času, ko je na prizorišče prišel Christoph Schaffrath.

Po predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji se najverjetneje obetajo spremembe, ki bodo vplivale na Evropsko unijo, njeno politiko do priseljevanja, energetike, industrije in okolja. Zmaga krščanske unije bi pomenila zasuk v zunanji politiki z večjim poudarkom na varnosti. Podvojitev sedežev v bundestagu si obeta tudi skrajno desna AFD. Tokrat o vzponu desnice in volilni kampanji, ki sloni zlasti na vprašanjih migracij in gospodarstva.

Britanski skladatelj Robert Bob Chilcott je svojo glasbeno pot začel kot pevec. V letih od 1985 do 1997 je bil član znamenite zasedbe The King's Singers, potem pa se je povsem posvetil komponiranju. V njegovem opusu je več del za otroške in mladinske zbore, med njimi je tudi A Little Jazz Mass - Mala jazzovska maša, ki jo je Chilcott napisal za Otroški pevski zbor iz New Orleansa. V njegovem opusu je tudi zanimivo delo, kantata za zbor in tolkala Making of the drum.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tokrat predvajamo glasbo skladatelja, pianista in glasbenega pedagoga Igorja Dekleve. Zazvenele bodo skladbe Slovenska balada, Concertino za klavir in orkester, Svorni lok, Pentahon in Pizzicato verso arco.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Ustvarjanje filma Aleksander Nevski je bilo sodelovanje v pravem pomenu besede: nekaj filma je bilo posnetega po glasbi Prokofjeva in nekaj glasbe je bilo napisane po Eisensteinovi dolžini filma. Prokofjev si je ogledal izreze filma in tako pristopal k skladanju edinstvene partiture. Močno in tehnično inovativno sodelovanje med Eisensteinom in Prokofjevom v procesu montaže se kaže v tem, da se glasba popolnoma prilega filmu in še danes ostaja merilo filmskim ustvarjalcem. Nekaj mesecev po premierni uprizoritvi v Bolšoj teatru, ob slovesnem praznovanju Stalinovega 60. rojstnega dne, je Prokofjev partiture priredil v kantato.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Morski travniki in podvodni gozdički so pomembni vodni ekosistemi, od katerih so odvisni številni morski organizmi. Utrip življenja je v slovenskem morju je tudi zaradi njih pestrejši, kot bi si morda mislili, in še vedno lahko preseneti celo strokovnjake. A obenem se danes močno čuti pritisk podnebnih sprememb in človeka. Kako se vse to pokaže na podvodnem življenju, na morskih cvetnicah in talnih, betoških algah, je v Podobah znanja predstavila priznana morska biologinja dr. Martina Orlando Bonaca, ki na Morski biološki postaji Piran vodi enoto za morsko biodiverziteto, še posebej pa jo zanima ohranjanje in obnova ogroženih vrst rjavih alg. Za svoje delo je nedavno prejela nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke.

Na sporedu bo monumentalno delo za zbor, soliste in orkester Vojni rekviem angleškega skladatelja Benjamina Brittna. Skladba velja za eno izmed najbolj prepričljivih in čustveno nabitih glasbenih stvaritev 20. stoletja. Nastala je za otvoritveno ceremonijo nove katedrale v Coventryju, ki je nadomestila zgradbo iz 14. stoletja, porušeno med bombardiranjem v drugi svetovni vojni. Britten je v Vojnem rekviemu prepletel besedilo latinske maše za umrle s posvetno liriko angleškega poveljnika Wilfreda Owna, ki je v verzih slikovito upodobil grozote vojne fronte. Vse to je skladatelj združil z značilnim, impozantnim glasbenim izrazom. Kot zaprisežen pacifist je Britten s tem delom ustvaril pomembno protivojno sporočilo, ki je še danes aktualno v svetu, ki ga ponovno pretresajo vojne vihre. Vojni rekviem bo zazvenel v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije, rezidenčnega orkestra Festivala Ljubljana 2025, pod taktirko maestra Charlesa Dutoita. Zasedbo solistov sestavljajo Nadežda Pavlova, tenorist Ian Bostridge, ter Matthias Goerne. Zboru Slovenske filharmonije se bosta pridružila še litovski Državni zbor iz Kaunasa, ter znameniti Zbor dunajskih dečkov.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirko sestavljajo štiri novele: Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja in bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Predstavljamo uglasbitvi latinskih psalmov Dixit Dominus in Nisi Dominus, ki ju je zložil Georg Friedrich Händel in sta ju v osemdesetih letih prejšnjega stoletja posnela Zbor in Orkester westminstrske opatije pod vodstvom Simona Prestona. Posnetka sta izšla na plošči, ki jo je leta 1988 izdala založba Archiv Produktion znotraj Deutsche Grammophona.

Jan Werich je s svojim pisateljskim in gledališkim ustvarjanjem močno zaznamoval češki kulturni prostor 20. stoletja. Tudi svojo zbirko pravljic Fimfarum iz leta 1960, ki jo zaznamujejo jezikovna igrivost, ironija in velika mera hudomušnost, je posvetil razkrivanju raznovrstnih človeških šibkosti.

Prevajalka Nives Vidrih,
režiser Ana Krauthaker,
interpret Uroš Maček,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednici oddaje Tesa Drev Juh in Petra Meterc.
Produkcija 2014.

Ob stoti obletnici rojstva aranžerja, pianista, skladatelja in dirigenta Martyja Paicha poslušamo njegovo glasbo.