Andrej Trampuž velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov, ki delajo v tujini, med pandemijo covida-19 se je večkrat oglašal iz največje in najprestižnejše evropske bolnišnice Charité v Berlinu, kjer je vodil infekcijski oddelek, ter nam sporočal informacije, komentarje in na začetku tudi precej črnoglede napovedi o rasti okužb. Novinar Iztok Konc je infektologa Andreja Trampuža poklical v Avstralijo, kjer zdaj živi in dela, in z njim posnel zanimiv intervju. Dostopnost vrhunskih strokovnjakov je za javnost zelo pomembna in doktor Trampuž je znan po tem, da je zelo odprt za novinarje in da odgovori na vsa naša vprašanja.

V Modernih klasikih, elitni knjižni ediciji Cankarjeve založbe, so pod lapidarnim skupnim naslovom Tri besedila pred nedavnim izdali tri besedila Annie Ernaux, danes 84-letne francoske pisateljice, ki je leta 2022 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Ti trije kratki teksti - gre za Mesto, za Neko žensko ter Sram - se med platnicami ene same knjige sicer niso znašli po naključju ali na silo, saj vendar vsi trije tematizirajo avtoričino otroštvo oziroma odraščanje v Normandiji, vsi trije prinašajo portrete pisateljičinih staršev, vsi trije razčlenjujejo kompleksno, pogosto protislovno dinamiko medčloveških odnosov znotraj družine Duchesne, kakor se je pač Ernaux pisala pred poroko.

Zato se, ko v roke jemljemo Tri besedila, malodane sama po sebi vsiljuje misel, da smo po zaslugi prevajalskih naporov Suzane Koncut v roke pravzaprav dobili nekakšno avtobiografijo. Toda dr. Manca G. Renko, zgodovinarka, esejistka in publicistka, ki je Trem besedilom pripisala spremno besedo, pravi, da ta misel kratko malo ni na mestu. Če torej Ernaux ne z Mestom ne z Neko žensko ne s Sramom ni spisala avtobiografije ali spominov, tedaj se seveda lahko vprašamo, kaj je s temi tremi besedili v resnici ustvarila? - Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Manco G. Renko. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

»Vsi upajo. V srcu vsakega človeka živi upanje kot želja in pričakovanje dobrega, kljub temu da ne ve, kaj se bo zgodilo jutri.« Tako zapiše papež Frančišek v buli, posebnem papeškem dokumentu, s katero je napovedal redno sveto leto 2025 in vse pozval, da postanemo romarji upanja.

Z upanjem, to presežno dimenzijo, ki daje smisel našemu življenju, so pospremljena besedila pesnikov in pisateljev. »Zjasnílo se mi bo spet mračno líce,« piše Prešeren v Sonetnem vencu, »spet upanje bo v srcu zelenelo in ústom dalo sladke govoríce;«. Tone Pavček, mojster preprostih, a globokih misli o življenju, bodri in vzpodbuja: »A če ne prideš ne prvič, ne drugič / do krova in pravega kova / poskusi: vnovič in zopet in znova.« Ker se nikoli ne preda, je Dante Alighieri prerok upanja. V njegovi Božanski komediji je Beatrice tista, ki simbolizira upanje in skupaj z Devico Marijo, znanilko ljubezni, in sveto Lucijo, ki uteleša podobo vere, zaokrožuje tri temeljne krščanske kreposti. Pa ne nujno samo krščanske.

Upanje je vodilo v umetnosti, ki predstavlja dramo življenja in se steguje po čustvu hrepenenja in ljubezni ter nenehnega bojevanja med dobrim in zlim. Madama Butterfly v ikonični Puccinijevi operi pijana od ljubezni neskončno upa, da bo strel v pristanišču nekoč, jutri naznanil prihod ladje, ki ji poveljuje njen Pinkerton. Poln upanja je Kalaf v Turandotu istega skladatelja. Njegovo upanje je neomajno. Ne meneč se za svarila svojega očeta, male Liu in umirajočega princa zmaga in ogreje navidezno ledeno srce žene, ki se ne more upreti njegovi ljubezni.

»Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca« (prim. Rim 5, 5), pravi veliki apostol Pavel v knjigi vseh knjig. Upanje umre zadnje, je slovenski pregovor. Spes ultima dea so podobno rekli stari Latinci. Bogu hvala, da smemo tudi v tem času in v tem svetu upati, da bo svetloba premagala temo, da bo namesto vojn zavladal mir, da bo dobrota gospodovala nad zlom.

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.

Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst pomembnih novic, ki jih slišimo vsak dan. Od torka do petka na Prvem. Ob osmih.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Cilj Evropske komisije je, da bi bilo v domove Evropejcev do leta 2030 nameščenih okoli 60 milijonov toplotnih črpalk. S tem bi zmanjšali porabo plina in prihranili pri uvozu energije ter zmanjšali izpuste Co2. V skladu s temi cilji na Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno organizirajo skupinski nakup toplotnih črpalk, kar bo tudi tema petkovega Svetovalnega servisa. Z nami bosta Barbara Primc iz ZPS in Matjaž Eržen, energetski svetovalec in vodja pisarne Ensvet v Kranju.

Od drevesa do drevesa vznemirjena mama orangutanka išče svojega pogrešanega mladiča. Da le ni v nevarnosti.

Orangutan je ena izmed človeku najpodobnejših opic. Kitajci ga imenujejo šing šing, kar v kitajščini pomeni človek opica. V nasprotju z ljudmi, ki živimo pri tleh, šing šing živi visoko v vrhovih orjaških dreves tropskega deževnega gozda, na otokih Borneo in Sumatra v jugovzhodni Aziji. To je zelo daleč od nas, med Indijskim in Tihim oceanom.
Da bi prišel z enega drevesa na drugo, orangutan ne skače, ampak hodi po veji ali lijani kot po drogu. Upogne jo, dokler ne doseže veje drugega drevesa. Pri tem je zelo previden, veje se drži vsaj z eno roko in obema nogama. Če se veja zlomi, pade. Zato vedno skrbno izbere le najmočnejše veje in ovijalke.

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Lahko noč, otroci! Na videz drobna, morda celo neopazna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. Za vse, ki – ne glede na starost – želijo pustiti domišljiji prosto pot, vsak dan ob 19.45 na Prvem.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Jan Werich je s svojim pisateljskim in gledališkim ustvarjanjem močno zaznamoval češki kulturni prostor 20. stoletja. Tudi svojo zbirko pravljic Fimfarum iz leta 1960, ki jo zaznamujejo jezikovna igrivost, ironija in velika mera hudomušnosti, je posvetil razkrivanju raznovrstnih človeških šibkosti.

Prevajalka Nives Vidrih,
režiser Ana Krauthaker ,
interpret Uroš Maček,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednici oddaje Tesa Drev Juh in Petra Meterc.
Produkcija 2014.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.