Na olimpijskih igrah v Tokiu bodo svojo vlogo odigrali tudi humanoidni roboti. Dajali bodo informacije, usmerjali športnike in druge obiskovalce, in to tudi v angleškem jeziku. Nič kaj presenetljivo za deželo, znano po svoji tehnologiji in seveda po robotih. V času pandemije pa je pomoč robotov, ki ne razširjajo virusov, dobila še povsem novo dimenzijo.
Na Japonskem so do robotov odprti bolj kot morda v kateri koli drugi deželi. Po eni strani je japonska industrija robotike že dolga desetletja v svetovnem vrhu pri razvoju teh tehnologij, po drugi pa so Japonci vedno z izrazitim navdušenjem preizkušali njene najrazličnejše proizvode.
»Skoraj na vsakem koraku lahko na Japonskem srečamo robote,« razlaga Maša Jazbec, ki se umetniško in raziskovalno posveča odnosu ljudi do robotov. »Gremo v nakupovalno središče in na infotočki srečamo androidnega robota, torej takega, ki je videti kot natančna kopija človeka. Če gremo recimo v Kjotu v tempelj, lahko tam opazujemo robotskega budističnega duhovnika, kako vodi obred. Na enem izmed TV kanalov lahko gledamo novice, ki jih pripoveduje androidna robotka.«
Japonci so do robotskih pomočnikov v najrazličnejših vlogah dosti bolj odprti kot na Zahodu. To je vsaj delno mogoče pripisati japonski popkulturi. V japonskih stripih in risankah, ki so izredno priljubljeni, humanoidni roboti vedno nastopajo v pozitivnih vlogah in pomagajo ljudem. Ideje o ubijalskih robotih, kot je Terminator, pa so predvsem plod zahodne domišljije. Po drugi strani so Japonci z roboti v stiku že od otroštva naprej. Kar precej robotov imajo doma, od igrač in robotskih psov do najrazličnejših robotskih pomočnikov.