Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Torek, 19. nov. 2024

Prvi • Tor, 19. nov.

00:00
Poročila

00:07
Ponovitev: V zlatarski delavnici: od zrna plemenite kovine do prstana

01:00
Poročila

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in gospodarskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

02:00
Poročila

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Danes latinsko besedno zvezo Noli me tangere razumemo predvsem v pomenu »Ne dotikaj se me!«, kar lahko sklepamo tudi iz dejstva, da z noli-tangere poimenujemo rastlino nedotiko, ki ima nenavaden način plojenja. Takoj, ko se namreč dotaknemo njenega zrelega plodu, se razpoči in iz njega se usujejo številna semena. Omenjena fraza se je v pomenu nečesa nedotakljivega uporabljala tudi v starem Rimu, saj rimski gramatik Solina, ki je živel približno 300 let po Cezarjevi smrti, omenja belega jelena, ki naj bi na ovratnicah nosil napis: »Ne dotikaj se me, Cezarjev sem!« To naj bi bil znak, da Cezarjeva dobronamerna, čista, bela duša živi dalje.
A v krščanski tradiciji ima latinski rek Noli me tangere tudi druge pomene. V Evangeliju po Janezu (20, 17) je opisan prizor, v katerem se je vstali Jezus prikazal Mariji Magdaleni ob praznem grobu. Ker so evangeliji zapisani v grškem jeziku, se njegove besede v originalni različici zapisa glasijo: »Me mou haptou!«, kar bi dobesedno pomenilo: »Ne grabi me!« oziroma »Ne obešaj se name!« Vsekakor pa svetopisemskega razumevanja Jezusovega vzklika ne smemo razumeti v današnjem pomenu tiste rastline ali človeka, ki se ga zaradi preobčutljivosti ne smemo niti dotakniti. Ne nazadnje je Jezus sam pozval nejevernega Tomaža, naj položi prste na njegove rane. Jezusov poziv Mariji Magdaleni je predvsem sporočilo, naj spozna in prizna njegovo vstajenje, zaradi česar ga zemeljske sile ne obtežujejo več.
Ker pa se je v medicini izraz rabil za zelo hudo, bolečo obliko raka, ki razžira kosti, ni presenetljivo, da je filipinski zdravnik, pisatelj in upornik Jose Rizal z Noli me tangere naslovil svoj roman, v katerem je kritiziral špansko kolonizacijo Filipinov. S svojo literarno besedo je vsem bodočim rodovom v spomin in opomin zapustil spoznanje o tem, da je družba hudo, neozdravljivo bolna, če ne zmore uvideti in obsoditi zločinov vladajočih elit.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

»Družabna igra, pri kateri se trguje z nepremičninami, navedenimi na igralni deski,« tako spletni Fran definira monopoli. Igro, ki je danes prevedena v 37 jezikov, licenco za igro so kupili v 130 državah, po svetu pa je poznanih več kot 300 različic monopolija. Naslednje leto bo uradno praznovala 90 let obstoja, ampak v resnici je precej starejša. Sogovornik: dr. Rajko Muršič, prof. za etnologijo in kulturno antropologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V naslednjih minutah bomo v tokratni rubriki Drugi pogled spoznali Melanie Hitchcocks, ki prihaja iz Velike Britanije. V Slovenijo se je preselila lansko leto spomladi, in sicer iz Moskve, saj je njen delodajalec takrat iskal novega ravnatelja mednarodne šole v Sloveniji. Po letu in pol se je na življenje v naši prestolnici že popolnoma privadila, obiskala je tudi številne druge kraje po Sloveniji, se naučila nekaj slovenskih besed ter poizkusila našo tradicionalno hrano, ki ji je zelo všeč. Kaj vse še ima rada in kaj je tisto, kar najbolj pogreša od doma, pa je povedala Tadeji Bizilj.

Danes mineva 1000 dni od 24. februarja 2022, ko je ruska vojska napadla Ukrajino in povzročila najhujši oborožen konflikt v Evropi, ki še vedno traja. Po poletnem ukrajinskem vdoru na rusko ozemlje in občutnejšem ruskem napredku v Doneški regiji, se spet več govori o mirovnih pogajanjih, tudi zaradi ponovne izvolitve Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih bomo razmišljali, kje je vojna po dobrih dveh letih in pol ter kakšni so mogoči razpleti v prihodnjih mesecih.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

08:48
Obvestila

09:00
Poročila

Motnje menstrualnega cikla, čezmerna poraščenost, mozoljavost in izpadanje las ter nekatere presnovne motnje - vse to so glavne značilnosti sindroma policističnih jajčnikov, ki se pojavlja pri 5 do 10 odstotkih žensk v rodni dobi in je najbolj pogosta hormonska motnja in najbolj pogost vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla. Sindrom se pojavlja družinsko, pomembni so tudi zunanji vplivi. O sindromu policističnih jajčnikov bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bo odgovarjala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

Katoliška cerkev je morala s svojim univerzalističnim stremljenjem k širjenju nauka med ljudi najrazličnejših ras, kultur in jezikov kljub centraliziranosti okrog figure papeža od nekdaj delovati kot široka koalicija, ki znotraj svojega okvira vsaj do neke mere dopušča različne prakse, poudarke in interpretacije. In vendar v njej spričo zgodovinskih okoliščin prevladujejo učenja, oblikovana na tleh zahodne Evrope. Če je bilo to še na začetku preteklega stoletja, ko sta v Evropi dejansko živeli kar dve tretjini svetovnih katoličanov, vsaj do neke mere razumljivo, pa je danes situacija precej drugačna, v Evropi je namreč le še okoli četrtina svetovnih pripadnikov te cerkve, glavnina vernikov pa je na globalnem jugu - v že dolgo močno katoliški Latinski Ameriki, vse bolj pa tudi v podsaharski Afriki in celo nekaterih azijskih državah. Vse to pa seveda ne more ostati brez posledic za delovanje, nauke in tudi politiko Katoliške cerkve, ki se mora vsaj do neke mere odzvati na poglede, interese in težave, ki jih imajo ljudje tako imenovanega tretjega sveta in ki ne sovpadajo nujno s prioritetami vernikov v vse bolj sekularnih deželah Evrope in Severne Amerike. Kako torej ti premiki - ki se bodo glede na demografske in kulturne trende v prihodnjih desetletjih verjetno le še zaostrili - vplivajo na preoblikovanje Rimskokatoliške cerkve? Kako bi se utegnili spremeniti ali pa se že spreminjajo njeno delovanje in učenje, njene prakse, rituali in nenazadnje tudi njeno opredeljevanje do aktualnih svetovnih problemov? To so nekatera od vprašanj, ki nas bodo zanimala v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo teologa in publicista Petra Kovačiča Peršina, novinarja ter dolgoletnega dopisnika iz Latinske Amerike in Rima Toneta Hočevarja ter radijskega kolega, urednika Uredništva za religije in verstva, zgodovinarja dr. Tomaža Gerdena.

11:00
Poročila

Vsak torek ob 11.30 lahko prek telefona poveste svoje mnenje o izbrani aktualni temi na telefonski številki 01-475-22-22.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tisoči dan ruske invazije na Ukrajino je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odlok, ki Moskvi omogoča širšo uporabo jedrskega orožja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v nagovoru ukrajinskim poslancem zatrdil, da Ukrajina ne bo zamenjala svoje neodvisnosti, v video nagovoru njihovim evropskim kolegom pa je dejal, da je treba Rusijo usmeriti na pot miru in na vsako njeno grožnjo odgovoriti s sankcijami.

Drugi poudarki oddaje:
- V državnem zboru sklepna obravnava proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.
- Opozorila nevladnikov na trpljenje otrok v romskih naseljih, ker nimajo dostopa do vode in elektrike.
- Višje sodišče potrdilo obsodbo Janeza Janše v primeru obrekovanja Bojana Veselinoviča.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje:
- Proračun mariborske občine naj bi prihodnje leto dosegel rekordne višave.
- V Sežani postavljajo prvo skupnostno sončno elektrarno.
- Radovljica se na turističnem zemljevidu vse bolj uveljavlja kot mesto doživetij.
- Planinska koča na Snežniku je ena od redkih pri nas, do katere planinci peš znosijo vse potrebno za preskrbo.

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje.

Gostje:
Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru;
Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice;
Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje;
Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ;
Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Miška ne obupa nad njegovo črno dušo …
Pripoveduje: Jurij Souček.
Napisala: Tatjana Kokalj.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

21:00
Poročila

Igra je priredba istoimenske drame norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1869. V njej bančni direktor, egocentrični stremuh, zavrača odgovornost za svoja pohlepna dejanja, s čemer pa posredno razbije tudi svojo družino.

Prevajalka: Mojca Kranjc
Avtorja priredbe: Mateja Koležnik, Rok Andres
Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Pianist: Klemen Golner

John Gabriel Borkman – Igor Samobor
Gunhild Borkman – Nataša Barbara Gračner
Ella Rentheim – Saša Pavček
Erhart – Klemen Janežič
Fanny Wilton – Pia Zemljič
Wilhelm Foldal – Pavle Ravnohrib
Sobarica – Maša Grošelj
Frida – Sara Gorše

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe:
Igor Bric/Franci Kovačič/Jože Privšek: Listje - poje Metka Štok
Jože Privšek: Jesen 80 - solisti bobnar Ratko Divjak, saksofonista Andy Arnol in Tone Janša, klaviaturist Silvo Stingl in trobentač Petar Ugrin
Jani Kovačič/Jani Kovačič/Igor Lunder: Jesenj je zvezdica jesen - poje Jani Kovačič

23:00
Poročila

Jeremy Halvard Prynne, znan kot J.H. Prynne, se je rodil leta 1936 v Kentu v Angliji. Do leta 2005 je bil univerzitetni predavatelj angleške poezije na Univerzi v Cambridgeu, je častni profesor na Univerzi v Sussexu, poučeval pa je tudi na Univerzi Sun Yat-Sen v provinci Guangdong na Kitajskem. Je plodovit pesnik, od prvih objav v šestdesetih letih 20. stoletja do danes je objavil več kot 40 knjig poezije. Njegovo poezijo številni poznavalci vidijo kot najdrznejša pesniška dela povojne angleške poezije. Prynne poezijo razume kot zgled univerzalnega in estetskega načina spoznavanja, kot neposreden vpogled v resnico, ki pa spodkopava samo sebe. V tem prepričanju temeljijo tudi njegova raziskovanja pesniškega jezika, ki ga avtor pogosto pripelje do skrajnih meja. Izbor avtorjeve poezije je narejen iz zbirke Pesmi dnevne svetlobe (1968), v kateri se je ukvarjal s formalnimi problemi sintakse in položaja subjekta, ki so jih njegovi pesniški postopki naredili neizogibne.

Prevajalec: Lukas Debeljak;
režiserka: Saška Rakef;
interpret: Blaž Šef;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
posneto leta 2024.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov