Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kako ambiciozni so bili starši nekaterih največjih skladateljev in ali se jim je to obrestovalo ali maščevalo, tehtamo v današnji oddaji.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Kako ambiciozni so bili starši nekaterih največjih skladateljev in ali se jim je to obrestovalo ali maščevalo, tehtamo v današnji oddaji.

Mineva 94 let od rojstva pesnika in dramatika Gregorja Strniše. Pesmi je začel objavljati že zelo zgodaj, pri dvanajstih letih. Za njegovo ustvarjanje je značilna močna intimistična komponenta. S svojo mistiko vesoljstva se postavlja po robu antropocentrizmu, kar je opazno že v njegovi prvi zbirki z naslovom Mozaiki. Iz nje je tudi Jesenska pesem, ki jo interpretira dramski igralec Primož Ekart.

Kako ambiciozni so bili starši nekaterih največjih skladateljev in ali se jim je to obrestovalo ali maščevalo, tehtamo v današnji oddaji.

Pavel Šivic je bil, kot zapiše tudi sam, v prvi vrsti inštrumentalno usmerjen skladatelj, a življenjske razmere in praktične umetnostne potrebe so ga pripeljale tudi k zborovodstvu. Iz tega je sledil razcvet njegovega ustvarjanja zborovskih skladb. Teh je na koncu napisal približno 150, od tega največ za mešani in moški zbor.

Violinist in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo Volodja Balžalorsky z repertoarjem klasične in sodobne glasbe nastopa na številnih mednarodnih glasbenih festivalih in koncertih po Evropi, Severni Ameriki in Aziji ter snema za mednarodne radijske postaje. Izdal je več zgoščenk in digitalnih albumov. Še posebej dejaven je na področju komorne glasbe. Je član Klavirskega tria Amael in Tria Ritratto dell'amore, ki deluje v neobičajni zasedbi violina, flavta in čembalo. Pred dvema letoma je s to zasedbo nastopil na koncertu festivala Spectrum, takrat je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več povedal o svoji umetniški poti.

Na sporedu dela Joaquína Rodriga (Aranjueški koncert za kitaro in orkester) in Manuela de Falle (Štiri španske skladbe in Španska ljudska suita v priredbi za violino in kitaro).

Le redki vedo, da imamo na Slovenskem enega redkih mojstrov strojenja kož, krzna in usnja, ki to obvaladajo po starih postopkih in edinega izdelovalca pergamenta ter umetniških izdelkov in njih, Marjana Petača iz Goričan pri Medvodah. Marjanovi pergamenti so uvrščeni v svetovno kulturno dediščino v muzeju v Los Angelesu.

Nedavni strokovni kolokvij z naslovom V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes, ki je bil na pobudo Založbe /*cf. v sodelovanju z raziskovalnim programom AGRFT in Slovenskim mladinskim gledališčem vključen v humanistični program Cankarjevega doma ob ljubljanski premieri in slovenski prvi izvedbi te esejistične drame, je bil zastavljen kot multidisciplinarni diskurzivni dogodek. Z dvema od predavateljev, teatrologoma Aldom Milohnićem in Jakobom Ribičem, se bo pogovarjala dramaturginja Vilma Štritof. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Električne orgle so uporabljali že Fats Waller, Count Basie in Wild Bill Davis. Vendar so prav Smithove virtuozne improvizacije pripomogle k popularizaciji Hammond B-orgel, tako v jazzu kot tudi bluesu.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, mi pa se bomo posvetili enemu sploh najbolj kontroverznih filmov leta, ki ga najdemo v sekciji Ekstravaganca. Substanca je zmes črne komedije, srhljivke in psihološke drame, za katero je na letošnjem Cannskem festivalu režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij. Pa še o razstavi Prostori gibanja: 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani, ki si jo lahko ogledamo v Mestnem muzeju.

Tokrat stopamo v Pepelkin začarani svet, ki se sreča z jeklenim leskom glasbe Sergeja Prokofjeva v eni najbolj bleščečih baletnih partitur, kar jih je bilo kdaj napisanih. Zgodbe ne gredo vedno v eno smer, kot bomo izvedeli v violinskem koncertu Koncentrične poti Thomasa Adèsa, ki ga bo izvedel solist Christian Tetzlaff. Dmitrij Šostakovič je napisal nekaj najstrastnejše in najbarvitejše glasbe 20. stoletja, šef dirigent Filharmoničnega orkestra BBC John Storgårds pa odpira knjigo o skladateljevem svetu bolečine in parodije – tudi mladostna Prva simfonija je tragikomedija.

Besedne igre niso le zabavne, ampak tudi koristne, saj nam širijo besedni zaklad in spomin. Igra Besedomat, v kateri mora uporabnik presoditi, ali 120 besed spada v slovenščino, pa naj bi prispevala še k širšemu dobremu. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poskušajo z njo ugotoviti, katere besede so najbolj razširjene, podatke pa bodo uporabili za pouk slovenskega jezika, namenjen tujcem, prepoznavanje demence, ponovno učenje oseb s poškodbami glave, psiholingvistične raziskave in ustvarjanje novih, še boljših slovarjev. Gosta oddaje bosta Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Matic Pavlič s pedagoške fakultete.

Pred nami sta ustvarjalca, domnevno rojena na Nizozemskem, a svoje spretnosti in znanje sta raznašala po večjem delu Zahodne in Srednje Evrope: Adrian Willaert in Heinrich Isaac.
Pojeta muenchenska Capella antiqua in ansambel Oxford camerata.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Tudi v tokratni oddaji ostajamo na šahovskem turnirju, kjer spremljamo boj med ameriškim in ruskim velemojstrom, boj, ki ga bijeta na dveh frontah - šahovski in ljubezenski. Za musical Šah sta glasbo spisala Benny Andersson in Björn Ulvaeus, član zasedbe ABBA, besedila pa je prispeval Tim Rice. Kot še nekaj drugih produkcij, med njimi tudi Jesus Christ Superstar in Evita, je bil tudi album Šah uspešen konceptualni album, ki so ga izdali dve leti pred odrsko postavitvijo musicala, in sicer z namenom, da bi zanj sploh zbrali potreben denar. Album so izdali leta 1984, musical pa je premiero dočakal leta 1986, in sicer na West Endu, kjer je zdržal kar tri leta, na Broadwayju pa samo dva meseca. Poslušajmo še drugi del musicala Šah.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Stephena Fryja večina pozna predvsem kot komika, vendar je tudi pisatelj, scenarist, režiser, pesnik in televizijski voditelj. Kot pisec časopisnih kolumen brez dlake na jeziku razpravlja o političnih, vojaških, jezikovnih in etičnih vprašanjih. O sebi pravi, da je 'ljubitelj resnice ter častilec čistosti jezika in medsebojne strpnosti'. Za Literarni večer, ki ga je avtorica oddaje Mateja Perpar naslovila Bog nas obvaruj izobraženih ljudi, smo izbrali nekaj odlomkov iz njegovih del.

Avtorica scenarija in prevajalka Mateja Perpar,
režiserka Špela Kravogel,
bralka Jasna Rodošek,
interpret Tomaž Gubenšek,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2012.

Oddajo smo oblikovali z glasbo treh skladateljev, ki so si za izhodišče svojega ustvarjanja izbrali različne zvočne oblike človeškega glasu - kot zvok besede, zvok govora, kot petje, kot krik in jih preoblikovali v elektroakustični orkestraciji.

Jeremy Halvard Prynne, znan kot J. H. Prynne, se je rodil leta 1936 v Kentu v Angliji. Do leta 2005 je bil univerzitetni predavatelj angleške poezije na Univerzi v Cambridgeu, je častni profesor na Univerzi v Sussexu, poučeval pa je tudi na Univerzi Sun Yat-Sen v provinci Guangdong na Kitajskem. Je plodovit pesnik, od prvih objav v šestdesetih letih 20. stoletja do danes je objavil več kot 40 knjig poezije. Njegovo poezijo številni poznavalci vidijo kot najdrznejša pesniška dela povojne angleške poezije. Prynne poezijo razume kot zgled univerzalnega in estetskega načina spoznavanja, kot neposreden vpogled v resnico, ki pa spodkopava samega sebe. Na tem prepričanju temeljijo tudi njegova raziskovanja pesniškega jezika, ki ga avtor pogosto pripelje do skrajnih meja. Izbor avtorjeve poezije je narejen iz zbirke Pesmi dnevne svetlobe (1968), v kateri se ukvarja s formalnimi problemi sintakse in položaja subjekta, ki so jih njegovi pesniški postopki naredili neizogibne.

Prevajalec: Lukas Debeljak;
režiserka: Saška Rakef;
interpret: Blaž Šef;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.