Podatki o gledanosti podobnih programov v Evropi kažejo, da je zanimanje zanje zelo majhno. Parlamentarni program v Veliki Britaniji je prejšnji mecec gledalo zanemarljivo število gledalcev, 0,03 odstotka.

Zakonodajelc bi moral vedeti, da je TV-prodaja posebej urejena s konvecijo o čezmejni televiziji, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1999, je še povedala Bašić Hrvatinova s Fakultete za družbene vede, ki je bila gostja spletne klepetalnice.

Švica naj bo zgled
Pravi, da bi se Slovenija morala pri pisanju zakona o RTV-ju zgledovati po Švici, kjer ima politika vpliv le na upravljanje s finančnimi sredstvi, medtem ko javnost vpliva na celotno delovanje javne televizije, saj vsi plačujejo prispevek zanjo. Če bo novi zakon o RTV Slovenija dejansko stopil v veljavo, bo po njenem prepričanju posredno ogrožena tudi neodvisnost novinarjev in uradnikov.

“Novi programski svet v večinskem delu imenuje politika, ta pa ima pristojnosti pri definiranju programske politike in vpliva na izbiro urednikov. V zakonu ni člena, za katerega sem se osebno zavzemala, da se jasno zapiše, kako politika javnemu RTV-ju zagotavlja neodvisnot.”

Primer Italije
Kot pravi, EU z ničemer ne more preprečiti sprejemanja zakona o RTV-ju, verjetno pa bo glede na pripombe iz javne razprave podala mnenje. “To se je pred 14 dnevi zgodilo v primeru Italije, kjer je posebna komisija EU-ja in Sveta Evrope ugotovila neskladnost italijanske medijske zakonodaje s standardi EU-ja na tem področju.”

Morebitni referendum, ki ga napoveduje opozicija, po njenem mnenju ne bo razrešil vprašanja odnosa med politiki in mediji. Boji pa se, da bo zlorabljen za merjenje moči med strankami.

Definicija javne televizije
Na vprašanje, kaj sploh pomeni javna televizija, gostja klepetalnice podaja definicijo: To je televizija, ki jo financira javnost, in je javnost tista, kateri je televizija odgovorna. Javna televizija je od javnosti, za javnost in v imenu javnosti.

Teh načel se drži tudi televizija z najdaljšo tradicijo, britanski BBC. Ta ima izjemno razvite mehanizme notranjega nadzora in samoregulacije, večina ljudi pa meni, da dobro opravlja svoje delo oz. da je naročnina, ki jo plačujejo, uporabljena v interesu javnosti, še dodaja.

Sandra Bašič Hrvatin je docentka na FDV-ju in nosilka predmetov Komunikacije pravice, Komunikacijski sistemi, Obča komunikologija in Politično komuniciranje. Med drugim je bila svetovalka generalnega direktorja RTV Slovenija pri vprašanjih dolgoročnega razvoja sistema javne televizije, sodelovala je pri pripravi zakona o medijih, od leta 1999 pa je predsednica Sveta za radiofuzijo.

Celoten klepet z njo si lahko preberete v klepetalnici.