V Sloveniji so, v nasprotju s tujino, v veljavi načela prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva. Foto: Reuters
V Sloveniji so, v nasprotju s tujino, v veljavi načela prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva. Foto: Reuters
Darovanje krvi
Prvo organizirano krvodajalsko akcijo je Rdeči križ Slovenije izpeljal 3. marca 1953. Udeležilo se je je devet zagorskih rudarjev. Foto: EPA

V najbolj množični solidarnostni dejavnosti v državi vsako leto sodeluje 95.000 ljudi, ki v 1.100 krvodajalskih akcijah podari na leto 45.000 litrov krvi. Podatki kažejo, da življenjsko tekočino v Sloveniji daruje pet odstotkov prebivalstva, vsak dan pa je potrebnih 400 litrov krvi.

14. junij je za svetovni dan krvodajalstva leta 2005 razglasila Svetovna zdravstvena organizacija.

Rdeči križ Slovenije in Zavod za transfuzijo si bosta po besedah direktorjev obeh organizacij prizadevala za ohranjanje prostovoljnega krvodajalstva in ohranitev spodbudnega odnosa do dejavnosti. Država krvodajalcem zagotavlja nekatere ugodnosti na področju zdravstvenega zavarovanja, darovalci pa imajo prost delovni dan.

Kot ponekod v tujini so se tudi v Sloveniji pojavili poskusi vnašanja tržnih mehanizmov v krvodajalstvo. Najbolj znan je lanski primer avstrijske družbe Baxter iz Gradca, ki je slovenskim krvodajalcem v zameno za darovanje krvi v severni sosedi ponujala 1.000 evrov letnega zaslužka.

Kri v Sloveniji lahko daruje zdrava oseba med 18. in 65. letom starosti, ki tehta vsaj 50 kilogramov. Če bi želeli s podarjanjem krvi reševati življenja, pred njeno oddajo ne smete biti imeti večjih operativnih posegov, transfuzije, ženske pa svoje krvi ne smejo darovati leto dni po nosečnosti. Moški lahko kri darujejo vsake tri mesece, ženske pa do trikrat na leto.