Oba dogodka je za MMC in širšo javnost pojasnil direktor organizacijske enote Oddajniki in zveze pri RTV Slovenija, Miran Dolenec. Kakšne bodo posledice zamenjave satelita za gledalce velikih zaslonov, kaj morajo postoriti in česa ni treba?

Zakaj bo okoli 18.000 gospodinjstev s 14. oktobrom izgubilo dostop do komercialnih TV-programov in še več: vabljeni k branju intervjuja.
______________________________
Kakšne so posledice zamenjave satelita za uporabnike?

Prehajamo na cenejši satelit, ki pa ne omogoča bistveno slabše storitve kot prejšnji. Naši gledalci bodo spremembo občutili predvsem v tem, da bodo morali svojo opremo ustrezno prilagoditi. Prilagoditev je lahko zelo enostavna in jo bodo v tem primeru lahko opravili sami; ali malo bolj komplicirana, še posebej če uporabnik ni vešč in bo moral poklicati ustreznega strokovnjaka. To je vse, kar bodo gledalci občutili pri tej zamenjavi.

Nekaj gledalcev, ki so naše programe spremljali prek satelita na zelo oddaljenih lokacijah na Bližnjem vzhodu, pa je to možnost izgubilo. Ostalo jim bo medmrežje, saj lahko tako spremljaš naše programe tako rekoč po vsem svetu.
Po mojih podatkih smo v vseh teh letih na te naslove prodali nekje osem satelitskih kartic.

V kakšnem smislu bo storitev drugačna oziroma, kot ste rekli, nekoliko slabša?
Satelit moramo najeti pri neki satelitski družbi. Mi ostajamo pri družbi Eutelsat, ki ima več orbitalnih pozicij. V Evropi obstajata dve bolj atraktivni poziciji, ker je na njih veliko evropskih programov in vanju usmerjenih ogromno anten. Sateliti na teh pozicijah so zato dražji, precej dražji od drugih.

Stari satelit pod imenom HOTBIRD deluje na orbitalni poziciji 13 stopinj. Na njem je množica francoskih, angleških, nemških, italijanskih in drugih programov in je zato atraktiven.
Pozicija E16A, na katero smo se preselili, je zamaknjena samo za tri stopinje, na 16 stopinj in je precej, precej cenejša zato, ker vanjo ni zamaknjenih veliko satelitskih anten po Evropi.

Imamo pa določeno srečo. Prvi razlog za selitev je seveda prihranek. A naša odločitev temelji tudi na tem, da se ta pozicija precej sprejema po Balkanu. Po državah, ki, recimo temu, razumejo slovenski jezik in kjer se slovenski program še nekaj gleda.

Smotrno je bilo, da pocenimo strošek, a hkrati ne izgubljamo avditorija. Zato pravim, da nova storitev ni bistveno slabša od stara, razen za osem prej omenjenih gledalcev.

Kakšna je razlika za gledalce v Sloveniji s tehničnega vidika in opreme?

Naši gledalci v Sloveniji ne bodo občutili kakšne razlike. Je pa vprašanje postopka prilagoditve, ki je odvisen od tega, kako komplicirano opremo so imeli že do zdaj.

Tisti, ki so imeli anteno usmerjeno samo na HOTBIRD, jo morajo samo zasukati za tri stopinje in na novo nastaviti programe na sprejemniku. To je zelo enostavno.

Več sprememb je za tiste, ki so do zdaj spremljali več satelitov oz. imajo dvojno glavo. Ti so imeli v svojem krožniku več t. i. down-converterjev oziroma LNB-jev. Če na teh že ni obstoječe pozicije 16 stopinj, morajo kupiti nov del, ki jim bo omogočil spremljanje vsega dozdajšnjega šopka programov in tudi naše nove pozicije. To pa je neki strošek, ki bržkone vključuje tudi instalaterja. Kot imam do zdaj odzive s terena, zna stati od nekaj deset do 100 evrov.

Največ primerov je takih, da so gledalci sprejemali HOTBIRD in še eno zelo atraktivno pozicijo nekega drugega operaterja. To je pa Astra na 19 stopinjah. Gledalci, ki želijo ohraniti takšen nabor programov, morajo dokupiti še tretjo glavo in jo inštalirati na anteno.

Za gledalce, ki imajo pri prilagoditvi težave, imamo organizirano klicno središče. Moram reči, da od včeraj dela s polno paro. Telefonska številka se glasi: 475-2781.

Kolikšen je dejanski prihranek za RTV, če to ni poslovna skrivnost?

Po pogodbah z EUTELSAT-om so te cene poslovna skrivnost. Lahko pa povem, da smo strošek skoraj prepolovili. Torej se ne pogovarjamo o nekaj odstotkih prihranka, temveč o skoraj prepolovitvi, zaradi česar se je v to zgodbo splačalo iti.

Ta način distribucije za RTV Slovenija ni hudo pomemben. Glede na prodane kartice ga uporablja le dober odstotek slovenskih gospodinjstev. Sprememba torej velike večine naših gledalcev sploh ni prizadela.

Koliko pa jih je v tujini?

Služba za RTV-prispevek ima kar točne podatke, kam so te kartice prodane. Ni skrivnost, da jih je prodanih okoli 12.000, od tega okoli 1.500 na tuje naslove. Kar nekaj jih gre tudi za naše zamejce v Italiji in Avstriji, za naše izseljence po Evropi, večina pa jih gre na slovenske naslove. Vemo pa, da del teh kartic gospodinjstva uporabljajo na vikendih po Hrvaškem. Težko je ugotoviti, za kakšen delež gre.

Oddajanje programov je ta mesec še pred drugo večjo spremembo. Gre za prenos komercialnih programov na multipleks C. Kaj to pomeni za gledalce televizije?

Začel bi z razlogi, zakaj je do prenosa na multipleks C sploh prišlo. Zdaj je tako, da na multipleksu A poleg programov nacionalke oddajamo tudi komercialne programe. Državni zbor je lani sprejel dopolnitev zakona o digitalni radiodifuziji, po katerem mi ne smemo tržiti multipleksa A.

To pomeni, da se na multipleksu A lahko oddajajo samo programi RTV Slovenija - pod pogojem, da v Sloveniji obstaja še drugo omrežje. Dokler smo bili edini, smo to smeli početi.

Po lanskem odhodu Norkringa, ki je upravljal multipleks B, je Apek (Agencija za pošto in elektronske komunikacije) objavil razpis, na katerem smo bili mi edini ponudnik in tako dobili operaterstvo nad tem multipleksom. Zaveze v razpisu so bile kar stroge. Omrežje smo morali postaviti v desetih mesecih od izdaje odločbe. Rok smo izpolnili, omrežje deluje (ta trenutek še testno). Drug zelo pomemben pogoj je bil doseganje pokritosti slovenskih gospodinjstev na meri 96 odstotkov. To je nekaj odstotkov manj kot multipleks A, ki jih pokriva več kot 99.

Ponudbo smo tudi pripravili za zahtevanih 96 odstotkov in izračunali, da za doseganje potrebujemo 89 oddajnih točk. Za primerjavo: multipleks A jih ima 160. To pomeni, da razlika 71 točk pomeni razliko v samo treh odstotkih.

To je logično, saj velike oddajne točke tipa Krvavec pokrijejo ogromno. Male točke, ki nekatere pokrivajo nekaj deset hiš v našem hribovitem teritoriju, pa prispevajo zelo malo.

Ti trije odstotki preprosto ne bodo imeli možnosti sprejema multipleksa C. S 14. oktobrom bodo izgubili možnost sprejema komercialnih programov.

Treba je povedati, da mi lahko razširimo omrežje, ampak le na zahtevo vseh komercialnih programov na tem multipleksu. Ker to za njih pomeni višjo ceno, se bodo za širitev odločali po svoji komercialni presoji. Če bo to zanje zanimivo, bodo naročili še kakšno točko, če pa ne bo zanimivo, pa pač ne.

Lanska odločitev državnega zbora torej pomeni nezmožnost sprejemanja komercialnih programov za dobre tri odstotke slovenskih gospodinjstev. Ampak: trije odstotki pri skupno 600.000 gospodinjstvih nanesejo 18.000. To ni malo.

Ti sicer lahko gredo na druge operaterje, ki pa so, jasno, plačljivi. Ti omogočajo posredovanje programov po različnih tehnologijah, jih je pa treba dodatno plačati.

Se pri oddajanju prek multipleksa A obetajo kakšne novosti?

S selitvijo komercialnih programov na kompleks C se bo na multipleksu A sprostila obsežna zmogljivost. V hiši se pogovarjamo s Televizijo, kako in s čim to zapolniti. Zdaj je to prosto, ne moremo ga tržiti in nekako logično se ponuja rešitev, da začnemo ponujati HD-programe, ki jih je TV Slovenija tudi že sposobna oddajati. V drugih omrežjih sta Slovenija 1 in 2 že na voljo v HD-ločljivosti, na prizemnem omrežju pa ne.

Problem je samo v tem, da sproščena zmogljivost ne omogoča oddajanja dveh programov v polni HD-kakovosti. Trenutno potekajo testiranja, ki bodo podlaga za odločitev, ali gremo v multipleks z dvema okrnjenima HD-programoma ali z enim popolnim.

Na vsak način si lahko gledalci obetajo, da multipleks ne bo prazen, ampak bo zapolnjen z vsebino, ki jo hiša lahko v tem trenutku ponudi. V nadaljevanu pa lahko pričakujemo tudi kakšen tematski program.