Pogled v četrt stoletja sodelovanja Slovenije v Ovseju kaže, da je Slovenija igrala dejavno vlogo v organizaciji. Kot najpomembnejši trenutek na ministrstvu za zunanje zadeve poudarjajo predsedovanje Slovenije organizaciji v letu 2005. Slovenija si je s predsedovanjem Ovseju v mednarodnem prostoru utrdila verodostojnost države, ki dejavno promovira vrednote, na katerih sloni ureditev Evrope po koncu druge svetovne vojne, so še navedli na ministrstvu.

Ovse je v času hladne vojne veljal za osrednji temelj varnostne ureditve in sodelovanja v Evropi, saj je deloval kot most za preseganje blokovskih delitev med Vzhodom in Zahodom. Po padcu berlinskega zidu je prevzel pomembno vlogo podpore demokratičnim in tranzicijskim procesom v sodelujočih državah Srednje in Vzhodne Evrope. Organizacija se je uveljavila tudi kot eden ključnih forumov za mediacijo in reševanje konfliktov na Zahodnem Balkanu, v Vzhodni Evropi in na Kavkazu, pri čemer igrajo ključno vlogo Ovsejeve terenske misije.

Spopadi v Ukrajini
Izbruh spopadov v vzhodni Ukrajini leta 2014, ki je predstavljal kršitev načel Helsinške sklepne listine in zavez Ovseja, ni pozitivno vplival na dosežke in delo organizacije. A kljub neugodnim okoliščinam se je Ovse uveljavil kot osrednji forum za reševanje krize v in okoli Ukrajine, so ob obletnici zapisali na zunanjem ministrstvu.

Ovse igra pomembno vlogo tudi pri naslavljanju drugih aktualnih vprašanj evropske varnosti, in sicer na področju boja proti terorizmu, nasilnemu ekstremizmu in radikalizaciji, problematike množičnih migracij, kibernetske varnosti ter obrambe.

Zunanje ministrstvo ob obletnici vključitve Slovenije v Ovse organizira okroglo mizo z naslovom Ovse včeraj, danes, jutri, na kateri bodo sodelovali Dimitrij Rupel, Janez Lenarčič, Roberto Battelli, Anton Bebler, Aleška Simkić in Iztok Prezelj. V imenu generalnega sekretarja Ovseja Lamberta Zanierja bo navzoče nagovoril direktor Centra Ovseja za preprečevanje konfliktov Marcel Peško.