Predsednik države, ki je bil slavnostni govornik, je v svojem nagovoru na proslavi v Begunjah, ki so se je udeležili tudi premier Janez Janša in nekateri ministri, poudaril, da je prav, da vsako leto razmislimo o pomenu upora »za naš narod, našo sedanjost in našo prihodnost«.

Odločitev za upor junaštvo
"Odločitev za upor proti okupaciji je bila največja odločitev tistega časa in zahtevala je prelom s preteklostjo. Zahtevala je jasno opredelitev do narodnega obstoja in do tega, da narod končno vzame usodo v svoje roke. /…/ Odločitev za upor je zahtevala veliko junaštvo," je zatrdil predsednik republike.

Po Türkovih besedah je narodnoosvobodilni boj potrdil vitalno moč slovenskega naroda. Pripisal mu je zasluge za članstvo v Organizaciji združenih narodov in nazadnje tudi ugledno mesto v Evropski uniji, kjer Slovenija ta čas predseduje.

"Selektivni spomin je etično vprašljiv"
Opozoril je tudi na poskuse sprevračanja zgodovinskih dejstev, na pozabljanje porekla vsega zla, ki leži v fašizmu in nacizmu. "Na vse to se danes včasih pozablja. Včasih slišimo, tudi z najvišjih mest v našem sosedstvu, trditve, da se je trpljenje začelo nekje ob koncu druge svetovne vojne. Take trditve niso prepričljive in niso verodostojne. Selektivni spomin je vselej etično vprašljiv."

"V Sloveniji se moramo vedno zavedati, da smo bili v drugi svetovni vojni na pravi strani, to je na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita stran in ki je spravila s sveta zločinski ideologiji fašizma in nacizma," je dodal predsednik države.

Na sporedu tudi povojni poboji
Ob tem ni pozabil omeniti tragičnih povojnih dogodkov: "Mnogi pripadniki premaganih vojskà so bili žrtve pobojev. Brez sodbe in brez milosti. Ta val nasilja je zajel celotno srednjo in vzhodno Evropo in tudi Slovenije ni obšel. Še danes se odkrivajo ostanki pobitih v tistem času. Vsi zaslužijo dostojen pokop in pietetno obravnavo."

"Danes, ko odkrivamo grozljive posledice tistega časa, moramo razumeti, da je bila naša dežela le del veliko večje podobe in časa, ko je bil ves svet vržen z moralnih tečajev," je dejal zbranim. "Zato si ne smemo nalagati večjih moralnih bremen, kakor nam gredo."

Pot sprave je treba začeti pri sebi
"Naša odgovornost se nanaša na usodo naših ljudi in naših žrtev, tudi žrtev vojnega in revolucionarnega nasilja. Vsi, ki so umrli, zaslužijo svoj mir. Danes, več kot šestdeset let po koncu vojne, pa zaslužimo mir in spravo tudi živi. Vendar pa se v Sloveniji še danes lotevamo vprašanja sprave nestrpno in velikokrat na preveč političen način."

Türk meni, da preveč pričakujemo tudi od spravnih, simbolnih dejanj, zlasti od dejanj drugih. »Premalo se razume, da sprava nastaja vsak dan, nastaja v srcih ljudi in je življenjsko odvisna od ljudi – od vsakogar od nas in od vseh nas skupaj. Premalo se upošteva, da je na tej osebni ravni marsikaj že spremenjeno in da je velik del spravne poti že prehojen. In naposled, premalo se razume, da je pot do sprave treba začeti pri sebi, da se pot do sprave začne s priznanjem lastnih napak in z odpuščanjem napak drugih.«

Upor zgled za prihodnost
Ob koncu je pogum vseh, ki so se bojevali proti okupatorju, postavil kot motivacijo za prihodnost: "Naša država še ni zgled pravne in socialne države. Veliko moramo še postoriti. Ustaviti moramo procese, ki vse večje število naših ljudi potiskajo pod prag revščine. Poiskati moramo načine za povečevanje vrednosti vsega, kar ustvarimo. Naše bogastvo moramo povečati z večjo dodano vrednostjo."

Cukjati: Tisoč razlogov za samozavest
Predsednik DZ-ja France Cukjati je v poslanici ob prazniku zapisal, da se je slovenski narod v svoji nemirni zgodovini večkrat soočal z različnimi okupatorji, ki so si prilaščali našo zemljo in našo svobodo, a smo vedno znova dokazali, da smo trdoživ narod, ki se zna v ključnih zgodovinskih trenutkih pravilno odločiti.

27. april dan boja proti okupatorju od leta 1992
V Sloveniji danes praznujemo dan boja proti okupatorju. Na ta dan naj bi bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta. V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se 26. aprila 1941 sešli predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Sprva je bilo v veljavi ime Protiimperialistična fronta, po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in pozvala k oboroženemu uporu. Do leta 1992 se je praznik imenoval dan OF, a je bilo nato preimenovan.

Kot omenjenio, je osrednja državna slovesnost potekala v Begunjah na Gorenjskem ob parku gradu Katzenstein. Tu so bili med nacistično okupacijo gestapovski zapori. Med letoma 1941 in 1945 je bilo v njih zaprtih več kot 12.000 ljudi, med njimi tudi otroci. Usodo zapornikov bodo skušali prikazati v umetniškem programu proslave, pred tem pa bodo na grobišča talcev ob parku in v bližnji Dragi položili vence.