Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kadar me sprašujejo o tem, kako sem sama doživljala osamosvajanje Slovenije, sem v zadregi. Da, bila sem tam, v središču dogajanja, ampak kaj v resnici lahko povem?
Pred kratkim so pri Založbi ZRC predstavili slovenski prevod stripa Vojna Gorana Duplančića, ki je konec lanskega leta izšel v prevodu Andreja E. Skubica. "Vse dobre knjige, ki govorijo o vojni, so v resnici protivojne," so zapisali pri ZRC-ju.
Pred 30 leti je bil ubit takratni predsedniški kandidat Ivan Kramberger. Za umor so obsodili Petra Rotarja, ki je v zaporu preživel devet let, a različne teorije o dejanskih krivcih za Krambergerjevo smrt vse do danes niso potihnile.
1. aprila bo minilo 30 let, odkar je bila uradno registrirana domena .si, najprej pa so nanjo prenesli tisto peščico domen, ki so bile predtem registrirane na .yu, torej na jugoslovanski domeni, ki so jo upravljali ravno v Ljubljani.
30 let je, odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala več kot 25.000 ljudi, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Večina je bila po poreklu iz nekdanjih republik SFRJ. Ob tej obletnici so dobili opravičilo v imenu države.
Pred 30 leti je Slovenija dosegla pomembno etapo na poti samostojne države – priznalo jo je 12 držav članic tedanje Evropske skupnosti. Pridružitev Uniji je bila nato desetletje glavni zunanjepolitični cilj. Kakšen je slovenska strategija danes?
Pred 30 leti je Slovenija kot samostojna država dobila svojo ustavo. Predlog je bil sicer napisan v nekaj dneh, a do sprejetja je preteklo še leto dni. Največ polemik je bilo pri vprašanju splava, se spominja eden od avtorjev ustave pravnik Franc Grad.
Pred 30 leti je mednarodna arbitražna komisija, ki jo je vodil predsednik francoskega ustavnega sodišča Robert Badinter, objavila stališče, da je SFRJ razpadla in da ni šlo za odcepitve posameznih republik. Odprla se je pot za priznanje Slovenije.
"Država je suverena, ko na njej ni več pripadnikov tujih vojska in tudi ne opazovalcev EU-ja," 30 let po tem, ko je slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak JLA, poudarja Boris Žnidarič, ki je takrat nadziral odhod vojakov iz koprskega pristanišča.
Pred 30 leti je bila podpisana Brionska deklaracija, ki je končala vojno v Sloveniji. Osamosvojitveni procesi so bili zamrznjeni za tri mesece, a Slovenija je s to deklaracijo po besedah zgodovinarja Gašpariča postala partner v mednarodni politiki.
Med vojno za Slovenijo so pomembno vlogo odigrali mediji. Predvsem nacionalna televizija in radijski programi so najbolj ažurno prinašali vesti o spopadih in vseh diplomatskih prizadevanjih mlade države. Za ustvarjalce programov se delo ni končalo.
Prva žrtev osamosvojitve Slovenije je bil član HKD-ja Maribor, Josef Šimčik, Hrvat češkega rodu. "Vojaška vozila so prišla iz vojašnice, on je padel in so ga povozili. To je bila prva žrtev osamosvojitve Slovenije."
Osamosvajanje Slovenije je v tujini le redko naletelo na glas podpore. Svetovne velesile jugoslovanskega vprašanja niso poznale niti razumele, razdružitev se jim ni zdela logična rešitev. Na njihova stališča je usodno vplival vojaški spopad v Sloveniji.
V zadnjih junijskih dneh leta 1991 si je na strnjenem območju pesniške doline in samega mejnega prehoda stalo nasproti 1400 pripadnikov oboroženih sil obeh strani. Česa podobnega ni bilo nikjer drugje na bojiščih mlade države.
Če gledam s svojega gledišča fotografa, ki je dokumentiral takratne dogodke, je bilo nekaj takih, ki so nakazovali prihodnost. Prvi izmed njih je bil že 5. oktobra 1990, ko so enote specialne policije JLA zasedle štab TO-ja na Prežihovi v Ljubljani.
Medtem ko je Slovenija 26. junija leta 1991 v Ljubljani praznovala rojstvo samostojne države, je bila Primorska že okupirana. Že dopoldne, ob 11.10 so tanki zapustili pivško vojašnico in krenili proti mejnim prehodom na Goriškem.
V letih od 1989 do 1992 sem bil pripadnik rezervnega sestava tedanje milice, poznejše policije, začel pa sem kot štipendist delovati tudi v programu Radia Maribor.
Veselje ob razglasitvi samostojne države se še ni končalo, ko so pred 30 leti iz vojašnic JLA proti slovenskim mejnim prehodom krenila vojaška vozila. "Intervencija JLA v Sloveniji je prišla s tiho podporo Zahoda," pove zgodovinar Blaž Torkar.
Dogodki v rodni domovini so zaznamovali tudi dogajanje med Slovenci v britanski prestolnici. Spodbudili so spontano, organizirano delovanje civilne družbe v podporo slovenski samostojnosti.
Pol leta po prepričljivi plebiscitni odločitvi, da gre Slovenija na samostojno pot, je bilo s sprejetjem ključnih dokumentov osamosvajanje končano. 25. junija 1991 so potrdili, dan pozneje pa pred ljudmi razglasili samostojno in neodvisno Slovenijo.tj
Neveljaven email naslov