Upokojenci bodo izplačilo usklajenih pokojnin prejeli tako že novembra in decembra letos, ne pa šele februarja prihodnje leto, kot je sicer načrtovano, je na novinarski konferenci vlade napovedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. "V novembru lahko vsi upokojenci pričakujete 4,5-odstotni dodatek k pokojnini. Nekdo s 1000 evri pokojnine bo prejel 1045 evrov oziroma 45 evrov več kot prejšnji mesec," je pojasnil Mesec. Povprečna pokojnina, ki znaša 777 evrov, pa se bo zvišala za 35 evrov, na 812 evrov. Pojasnil je, da bo dvig vlado na mesečni ravni stal od 22 do 25 milijonov evrov.

Vlada namerava z dvema ukrepoma umiriti tudi razmere v domovih za starejše. Prvi ukrep je 12 milijonov evrov pomoči, namenjene financiranju kadra. Drugi ukrep je pomoč pri financiranju višjih stroškov, hrane, elektrike in ogrevanja. Zaradi napovedane pomoči pa v domovih starejših ne smejo dvigniti oskrbnin za več kot 4,5 odstotka oziroma za toliko, kot je predviden dvig pokojnin. "Dvigovanje oskrbnin se je napovedovalo tudi v 30 odstotkih, saj so v nekaterih domovih poudarili, da brez 30-odstotnega dviga oskrbnin ne bodo preživeli. To bi pomenilo, da se oskrbnina, ki znaša 1000 evrov, dvigne na 1300 evrov. Lahko si predstavljate, kakšne težave bi to povzročilo za oskrbovance in njihove družine," je dejal Mesec.

Minister za delo je ob tem še dodal, da so se domovi za ostarele znašli v finančni stiski tudi zaradi napovedanega referenduma, ki je zavrl spremembo zakonodaje o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva 30-milijonsko pomoč domovom za ostarele.

Pogajalska izhodišča za dvig minimalne plače že letos

Vlada je na seji sprejela tudi pogajalska izhodišča za dvig minimalne plače, o katerih se bo pogajala s socialnimi partnerji. Predlaga, da se minimalne plače že novembra uskladijo z rastjo minimalnih življenjskih stroškov, prihodnje leto pa še z letno stopnjo inflacije, je dejal Mesec.

"Vlada je danes sprejela usmeritev za pogajanja na Ekonomsko-socialnem svetu. Po pogajalskem izhodišču vlade bi se minimalna plača, ki znaša neto 778 evrov, letos povečala na 804 evre. Z naslednjim letom pa bi bila lahko višja od 850 evrov," je v izjavi po seji povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec.

Glede na nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in predvideno višino inflacije bo Mesec v okviru zakonskih možnosti socialnim partnerjem v novembru predlagal določitev zneska minimalne plače v vrednosti 120 odstotkov izračunanih minimalnih življenjskih stroškov v bruto znesku 1133,37 evra, kar predstavlja 5,49-odstotno rast, in ocenjenem znesku 803,80 evra neto, so pojasnili na ministrstvu za finance.

Pri minimalnih plačah in plačah na splošno si vlada obeta pozitiven učinek za delavce tudi na podlagi davčne reforme, če se bo ta lahko uveljavila z novim letom. "Ta bo dvignila splošno olajšavo na 5000 evrov," je povedal minister.

Glede nasprotovanja izredni uskladitvi minimalne plače reprezentativnih delodajalskih organizacij je Mesec dejal, da bodo šli gospodarstvu naproti z novim ukrepom. "Pripravljamo shemo za čakanje na delo. Kakšna bo, bomo predstavili v kratkem," je napovedal. Ob tem pa dodal, da država ne bo pokrila celotnega bremena nastalih višjih stroškov dela, kar predlagajo delodajalske organizacije.

Znesek minimalne plače sicer v skladu z zakonom o minimalni plači določi minister za delo po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu najpozneje do 31. januarja tekočega leta. Tega določi v skladu z uradnim podatkom o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

Golob: Sredstva za predčasno uskladitev pokojnin iz proračuna, ne iz pokojninske blagajne

Sredstva za predčasno uskladitev pokojnin, ki jih je vlada zapisala v predlogu interventnega zakona, bodo zagotovljena v državnem proračunu. Ta ukrep torej ne bo obremenil pokojninske blagajne, je v izjavi za medije po srečanju z generalnim direktorjem pokojninskega zavoda (Zpiz) Marijanom Papežem in s predsednikom Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janezom Sušnikom pojasnil premier Robert Golob.

Kot je pojasnil Golob, so s tem želeli doseči dvoje: po eni strani preprečiti povečevanje bremena oskrbovancev v domovih starejših in njihovih družin, po drugi strani pa vsem upokojencem zagotoviti dvig pokojnin in jim olajšati stiske zaradi inflacije, draginje ali energetskih razmer.

Vsi ukrepi, o katerih govorimo kot predčasnih, se financirajo iz proračuna in ne posegajo v pokojninsko blagajno. Skupaj je teh ukrepov za 90 milijonov evrov. Približno polovica bo odpadla na dvig pokojnin za vse upokojence v istem deležu, druga polovica pa bo izplačana v obliki energetskega dodatka, ki se izplačuje novembra in je namenjen najranljivejšim, torej je odvisen od višine pokojnine.

Sušnik je ob tem pojasnil, da bodo pokojnine novembra in decembra za upokojence torej višje na račun te predhodne uskladitve in proračunskih sredstev, medtem ko bo v februarju predvidena redna uskladitev pokojnin poskrbela za višje pokojnine od 1. januarja dalje, saj tradicionalno redna uskladitev velja za nazaj od začetka leta. Ukrep predčasne uskladitve se po Sušnikovih besedah "ujema s prazniki, da bodo novembra in decembra dobili nekaj več denarja, da bodo lažje premostili praznike".

Izpostavil je še, da so izračuni za redno uskladitev kazali na potrebo po dvigu za 4,4 odstotka, vlada pa se je torej odločila za nekoliko višji, 4,5-odstotni dvig.

Tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so s predlogom vlade zadovoljni, saj ne posega v redno uskladitev pokojnin, ukrepi pa po eni strani skrbijo za vse upokojence in po drugi za najranljivejše.