Krvodajalstvo je ena najbolj množičnih solidarnostnih dejavnosti, saj kri na okoli 1.100 krvodajalskih akcijah daruje približno 95.000 ljudi letno. Na tisoč prebivalcev je v povprečju skoraj 52 krvodajalcev, ki darujejo okoli 45 tisoč litrov krvi letno. Krvodajalstvo je prostovoljno in neplačano, vendar Rdečemu križu Slovenije in Zavodu za transfuzijsko medicino po lastnih navedbah uspe zagotoviti vso kri, ki jo potrebujejo bolniki.

"Humanost in prostovoljstvo slovenskih krvodajalcev dajeta najdragocenejše zdravilo vsem, ki ga potrebujejo," je ob dnevu krvodajalstva poudaril predsednik Rdečega križa Slovenije Borut Miklavčič. Kljub velikemu številu krvodajalcev si bodo v Rdečem križu prizadevali za dodatne krvodajalce, da bi bilo krvi dovolj, tudi ko se potrebe po nji povečajo.

"Lani je bilo 8.313 novih krvodajalcev, kar nas navdaja z upanjem, da te plemenite tekočine, ki je tudi zdravilo, ne bo zmanjkalo," je povedal generalni sekretar Rdečega križa Janez Pezelj.

Direktor Zavoda za transfuzijsko medicino Matjaž Jeras pa je povedal, da za vsako uspešno izvedeno operacijo stoji kar nekaj krvodajalcev. Za enega poškodovanca na primer potrebujejo tudi do 20 krvodajalcev, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa se je hudo poškodovalo 178 ljudi.

Krvodajalec je lahko skoraj vsak
Kri lahko daruje vsak, ki je zdrav, star od 18 do 65 let, tehta vsaj 50 kilogramov, v zadnjih mesecih ni prestal večje operacije in v zadnjem letu ni prejel transfuzije. Moški lahko kri vnovič daruje po treh mesecih, ženske pa po štirih.

Prva krvodajalska akcija je potekala 9. marca 1953 v Zagorju na pobudo Občine Zagorje, Rdečega križa Zagorje in sindikatov. Udeležilo se je je devet rudarjev, v naslednjih dneh pa je kri darovalo več kot 900 ljudi.

Rekorder med krvodajalci je Marjan Pečan, ki je kri daroval kar 369-krat.