Jorma Wiitakorpi je z mesta predsednika uprave podjetja Patria odstopil sredi avgusta, tri mesece po izbruhu afere o podkupovanju. Foto: MMC RTV SLO
Jorma Wiitakorpi je z mesta predsednika uprave podjetja Patria odstopil sredi avgusta, tri mesece po izbruhu afere o podkupovanju. Foto: MMC RTV SLO
Wiitakorpi ponovno zaprt

Gre za priprtje pred začetkom sojenja, kar je na Finskem izreden ukrep, aretacijo pa je odredilo helsinško okrožno sodišče. Wiitakorpi je osumljen korupcije in industrijskega vohunjenja, njegovo priprtje pa so potrdili tudi v podjetju, poroča TV Slovenija.

Priprli naj bi še direktorja trženja
Poleg Wiitakropija je priprt še en uslužbenec iz ožjega vodstva Patrie, šlo naj bi za direktorja trženja, finski preiskovalci pa so zaslišali še enega uslužbenca in ga nato izpustili. Več informacij v zvezi z aretacijo bo znanih jutri.

Erjavec pričakuje zakonito delo Fincev
Slovenski minister za obrambo Karl Erjavevc se je na priprtje odzval z besedami, da od Finske pričakuje zakonit postopek in da gre za zdaj zgolj za sume. Izrazil je željo, da bi finski organi čim prej ugotovili resnico, predvsem, ker je bila na to temo razprava v Sloveniji razburljiva v predvolilnem času. Poudaril je, da je sam nedolžen in ne pričakuje, da bi se kar koli odkrilo v povezavi z njim. Če ne bi odkrili ničesar, pa upa, da bo deležen kakšnega opravičila.

"Aretacija nič ne pomeni v smislu pravnomočnosti"
Po seji stranke Zares je njen predsednik Gregor Golobič že komenitral Wiitakorpijevo priprtje. Dejal je, da aretacija še ne pomeni nič v smislu pravnomočnosti, a vsekakor povečuje dvom o tem, da je ta posel bil korektno izpeljan. Dodal je še, da sama aretacija še ne pomeni, da bi bil v afero vpleten Erjavec.

Wiitakorpi odstopil avgusta
Afera v zvezi s korupcijo je izbruhnila sredi maja, Wiitakorpi pa je odstopil tri mesece pozneje, takrat so ga tudi prvič priprli. Kot so še enkrat ponovili finski preiskovalci, naj bi bila preiskava končana do konca leta.

Kmalu po izbruhu afere je Erjavec zagotovil, da bo 280 milijonov vredno pogodbo za nabavo 135 oklepnikov 8 x 8 ob pravnomočnosti obsodbe razveljavil, kar mu omogoča protikorupcijska klavzula. Tako slovenska kot finska stran sta že večkrat zanikali podkupovanje.

Drugače pa je trdila finska televizija YLE in njihov novinar Magnus Berglund, ki je pripravil dokumentarno oddajo, v kateri razlaga, da je za podkupnine šlo 21 milijonov evrov, podkupnino pa naj bi prejel celo slovenski predsednik vlade v odhodu, Janez Janša. Slednji je zaradi oddaje podale že tri tožbe.

S. Z.

Wiitakorpi ponovno zaprt