Janez Janša v torek v Celju, ko se je končala glavna obravnava v zadevi Trenta. Foto: BoBo
Janez Janša v torek v Celju, ko se je končala glavna obravnava v zadevi Trenta. Foto: BoBo

Urednik in analitik Rok Čakš se strinja, da bo imela v primeru Trenta bodisi obsodba Janeza Janše bodisi oprostilna sodba politične posledice. "Za razumevanje, kaj se pri tej zadevi dogaja v političnem smislu, se je treba vrniti v leto 2014, ko je bil Janša obsojen in je moral v zapor nekaj tednov pred volitvami," začne razlago Čakš in spomni, da je takrat SDS dobil zgodovinsko nizek rezultat, odkar ta stranka dominira v političnem prostoru, saj je Janševo stranko v času njegove obsodbe v zadevi Patria podprlo 100 tisoč ljudi manj, kot jo na volitvah sicer v glavnem podpre. Njihov domet je namreč okrog 280 do 290 tisoč volivcev.

"Njihova temeljna skrb je zdaj mobilizacija lastne volilne baze. Teren torej vnaprej pripravljajo na morebitno obsodbo Janše, da se volilna baza ne pasivizira," pravi zaganjalec novega medijskega projekta Zanima.me. Po njegovem mnenju ima Janša temelj za to, da svojim volivcem razlaga, da je politično preganjan, kajti v zadevi Patria je po obsodbi in njegovem odhodu v zapor ustavno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo in vrnilo zadevo v ponovno sojenje tik pred zastaranjem. Politične posledice je SDS zaradi tega procesa utrpel, zato po Čakševem mnenju to analogijo SDS spretno vleče v zaščito svoje volilne baze, da ne bi zaspala.

Podoben film kot pri Patrii

Matej Grošelj, novinar Večera, se strinja, da gledamo pred sodiščem v Celju podoben film kot pred dobrimi desetimi leti v času sojenja v zadevi Patria. "Vse je očitno dobro organizirano, saj ta stranka to zna. Videli smo tudi nekaj obravnav v Celju, ko ni bilo protesta. To pomeni, da ta pritisk in ti protesti niso spontani, ampak zelo dobro organizirani," razloži novinar Večera. "Tudi politični prostor se radikalizira, veliko je novih elementov, veliko hrupa, kar moramo vzeti v kontekst predvolilnega časa. Do volitev se utegne zgoditi še marsikaj nenavadnega."

Na drugi strani politične mavrice pa se je v škripcih znašel predsednik vlade Robert Golob, ker je prišlo na dan, da je dopustoval pri poslovnežu Tomažu Subotiču, ki je v času Golobove vlade postal nadzornik dveh javnih bolnišnic, v njegovi obmorski vili v Istri. "To je zdaj že drugi primer, s katerim se zaradi predsednika vlade ukvarja KPK. Pred volitvami je večkrat eksplicitno izjavil, da bo odstopil, če bi KPK ugotovil, da je kršil integriteto. Morda smo zdaj blizu temu, da KPK v kateri od zadev najde znake kršitev integritete," razmišlja Grošelj.

Ko gre za spoštovanje pravil politične kulture, se predstavniki Gibanja Svoboda po njegovem mnenju pogosto znajdejo v zadregi: "Če predsednik vlade meni, da z njegovim dopustovanjem pri Subotiču ni nič narobe, bi ga vsaj njegov kabinet moral opozoriti na videz konflikta interesov, a se je paradoksalno prav njegov kabinet dogovarjal za ta dopust."

Gosta radijskega podkasta sta bila Rok Čakš in Matej Grošelj. Foto: Radio Slovenija
Gosta radijskega podkasta sta bila Rok Čakš in Matej Grošelj. Foto: Radio Slovenija

V Svobodi ujetniki lastnih paradoksov

Čakš meni, da se predstavniki največje vladne stranke prepogosto znajdejo ujeti v lastne paradokse. "Pred volitvami so napovedovali, da bodo drugačni, zlasti Golob, da bo odstopil v takih primerih in da bo spoštoval institucije. A v zadevi Bobnar, ki jo obravnava KPK, nismo dobili tega občutka, saj je verbalno napadel to institucijo in tudi policijo z navedbami, da gre za farsični postopek," pravi Čakš.

V tokratni epizodi podkasta se sprašujemo tudi, kako se bodo še spreminjala razmerja med akterji pred parlamentarnimi volitvami in kaj bo pomenil zelo verjeten vstop Vladimirja Prebiliča na volilno tekmo. Pogovorili smo se tudi o referendumski kampanji, ki je že v teku, pred referendumom o dodatkih k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, ki bo 11. maja. "To je Janšev referendum," pravi Grošelj, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi-ja težko zbral 340 tisoč glasov proti zakonu.

Čakš pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, in glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS-ja in SDS-a? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah.

Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)