V Slovenijo je po zahodni balkanski poti prispelo več kot 375 tisoč prebežnikov, kar je v primerjavi z letom prej 250-krat več. V sprejemnih in nastanitvenih centrih ni bilo ustreznih razmer, ugotavlja letno poročilo Amnesty Internationala (AI).

Po navedbah poročila oblasti niso ustrezno odpravile krivic izbrisanim, saj po izteku veljavnosti zakona o urejanju statusa državljanov iz drugih držav nekdanje SFRJ, ki je prenehal veljati leta 2013, ni bilo novih pravnih možnosti za ureditev njihovega statusa. Manj kot polovici od skupno 25.671 protipravno izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev je uspelo povrniti pravni status.

Pereča romska problematika
Večina od približno deset tisoč Romov je bila v letu 2015 še naprej diskriminirana in družbeno izključena, številni pa so živeli v izoliranih romskih naseljih brez pravne varnosti nastanitve in brez dostopa do osnovne infrastrukture, ugotavlja AI.

V romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan na Dolenjskem je bilo brez pravne varnosti nastanitve okoli 200 Romov. Pristojni po razselitvah prvih dveh romskih družin leta 2014 niso predstavili novih rešitev za občane, ki so zaradi razvojnih načrtov občine pod grožnjo prisilne izselitve. V podobnem položaju so se znašli prebivalci romskih naselij Rimš in Loke v sosednji občini Krško.

Slovenski protidiskriminacijski okvir je še vedno neustrezen, institucije za boj proti diskriminaciji in obravnavo pritožb, pa se še naprej spoprijemajo s šibkimi mandati in neustreznimi viri, opozarja AI.

Zakon o zakonski zvezi in svoboda govora
Dotaknili so se tudi novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bi izenačila pravice hetero- in istospolnih parov. Novela je bila na referendumu zavrnjena, tako da so istospolni pari še naprej neenakopravno obravnavani, poudarjajo.

Na področju svobode izražanja v poročilu AI navaja, da je tožilstvo umaknilo obtožbe zoper novinarko Anuško Delić, objave tajnih podatkov v javnem interesu. V preiskovalnem postopku zaradi domnevno podobnih kaznivih dejanj so bili še trije novinarji, a so bili postopki ustavljeni pred vložitvijo obtožb. Spremenjeni kazenski zakonik namreč po novem dovoljuje tudi objavo tajnih podatkov, če za to obstaja javni interes, so še zapisali.

"Brezsramno kršenje mednarodnega prava"
AI v poročilu opozarja tudi, da mednarodnemu varstvu človekovih pravic grozi propad, saj številne države "brezsramno" kršijo mednarodno pravo in namerno spodkopavajo institucije, ki so namenjene varstvu človekovih pravic.

"Kratkoročni nacionalni, vase usmerjeni interesi in drakonsko zatiranje pod pretvezo zaščite varnosti so pripeljali do obsežnega napada na osnovne pravice in svoboščine," so posvarili v AI-ju ob objavi letne ocene stanja človekovih pravic po svetu.

Generalni sekretar AI-ja Salil Shetty je opozoril, da "milijoni ljudi neznansko trpijo v rokah držav in oboroženih skupin, medtem ko vlade brezsramno označujejo varovanje človekovih pravic kot grožnjo varnosti, pravu in redu ali nacionalnim vrednotam".

AI je lani zapisal, da je najmanj 122 držav mučilo ali kako drugače slabo ravnalo z ljudmi, vsaj 30 jih je nezakonito sililo begunce, da se vrnejo v države, kjer bi lahko bili v nevarnosti, v najmanj 19 državah so vlade ali oborožene skupine zagrešile vojna hudodelstva ali druge kršitve vojnega prava.

Napadi vlad na aktiviste
Pri AI-ju so navedli tudi skrb vzbujajoče težnje vlad po svetu, ki vedno bolj merijo in napadajo aktiviste, odvetnike in druge, ki zagovarjajo človekove pravice. To pa gre po mnenju AI-ja delno pripisati odzivom številnih držav na več varnostnih groženj v letu 2015.

"Zgrešeni odzivi številnih vlad na grožnje nacionalni varnosti so rušile civilno družbo, pravico do zasebnosti in pravico do svobode govora. Vlade so tako celo prekršile lastne zakone," je poudaril Shetty in nadaljeval: "Svet se danes spopada s številnimi izzivi, ki so nastali ali so se podaljševali zaradi vlad, ki so se igrale politiko z življenji ljudi. Na milijone beguncev trpi, ko se spopadi množijo, oborožene skupine pa namerno napadajo civiliste ter izvajajo druge hude zlorabe".

"V moči svetovnih voditeljev je, da preprečijo, da bi te krize še bolj ušle izpod nadzora. Vlade morajo ustaviti napade na človekove pravice, ki so nujnost, ne dodatek," je sklenil Shetty.

Organizacija je pozvala vse vlade sveta, naj politično podpirajo in celovito financirajo sisteme, namenjene vzdrževanju mednarodnega prava in varstva človekovih pravic.