Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je na novinarski konferenci pojasnila, da bo prenova plačnega sistema v javnem sektorju potekala v dveh delih. Prvi del bo obsegal odpravo plačnih nesorazmerij in bo trajal do konca leta 2024. Nesorazmerja v enotnem plačnem sistemu javnega sektorja so nastala zaradi posamičnih posegov v sistem, tak je bil na primer dvig plač v zdravstvu in socialnem varstvu leta 2021, ki je porušil ravnotežje, je pojasnila Ajanović Hovnik. Zahteve Sviza, Visokošolskega sindikata Slovenije, gasilcev, policistov po višjih plačah so po besedah ministrice pravzaprav zahteve po odpravi plačnih nesorazmerij.

Sorodna novica Sindikati dobili nova vladna izhodišča. Ministrica: Časovnica je napeta, a izvedljiva.

V začetku leta 2025 naj bi se začel drugi del prenove plačnega sistema, ki bo obsegal uvedbo nove plačne lestvice. Nova plačna lestvica naj bi se postopoma uvajala do leta 2027. Plačni razredi pod minimalno plačo naj bi se v javnem sektorju tako odpravili šele z letom 2025, ko se bo začela uvajati nova plačna lestvica.

Ker si po besedah ministrice mnogi sindikati ne želijo prenove plačnega sistema, je vlada tudi sprejela tako imenovano načelo, da dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič. Na pogajanjih, ki se bodo nadaljevala v ponedeljek, bo ministrica, kot je napovedala, sindikatom dala v podpis dogovor, da se pogajajo o vsem, ne samo o posameznih elementih. "Ko bo vse izpogajano, se bo začela implementacija. Prej, kot se bomo izpogajali, prej se bo začela implementacija dogovorov. Tudi odprava plačnih nesorazmerij."

"Sindikati nenazadnje ščitijo pravice, ki so lahko upravičene ali ne. Interes na nasprotni strani je lahko drugačen kot interes vlade, ki pa vseeno gleda na sistem kot tak in ga želi narediti čim bolj učinkovitega in pravičnega," je dejala. Dodala je, da kot velik dosežek šteje že to, da vsi sedijo za skupno mizo, vključno s sindikatom Fides, ki po ministričinih besedah že leta ni hodil na krova pogajanja.

"Zamrznitev redne delovne uspešnosti"

Ministrica o finančnih učinkih prenove plačnega sistema v javnem sektorju ni želela govoriti, saj ne želi prejudicirati zgornje meje sredstev, ki jih je vlada pripravljena nameniti, ne nazadnje bo to tema pogajanj s sindikati. Dodala je, da bo prenova seveda zahtevala dodatna finančna sredstva, zato predlaga zamrznitev redne delovne uspešnosti, ki državo stane okoli 100 milijonov letno in je po besedah ministrice pogosto porazdeljena nepravično. Ukinjanje napredovanj ali njihova zamrznitev njenih besedah ni na mizi.

Posebnega zakona o dodatku za sodnike in tožilce ne bo

Ministrica je dejala, da z zakonom, ki je predvideval dodatek 600 evrov za sodnike in tožilce, "ne bodo šli naprej". V ponedeljek so sicer v Slovenskem sodniškem društvu vlado pozvali, naj nadaljuje postopek sprejemanja zakona o začasnem dodatku sodnikom in tožilcem, saj naj bi strokovno mnenje ugotovilo, da tak dodatek ne bi bil v nasprotju z ustavo. "Kot za druge, tudi za sodnike odpravljamo plačna nesorazmerja. Ena od prioritet za odpravo nesorazmerij v letošnjem letu bodo gotovo sodniki in tožilci. Ne bo pa zanje posebnega zakona, saj tudi sam zakonodajni postopek ne bi bil nič hitrejši od teh pogajanj," je pojasnila.

Na pojasnila ministrice se je že odzvalo sodniško društvo, je poročala TV Slovenija. Gre za veliko presenečenje in razočaranje, menijo v društvu in dodajajo, da je treba plače sodnikov sistemsko urediti, saj je materialna neodvisnost sodnikov ključna za njihovo delo. Toda tudi ta časovnica se odmika, sodniški dodatek pa bi po njihovem mnenju ublažil neustavno stanje.

"Vsekakor je to precej neresno. Predsednik vlade pride pred zbor 300 sodnikov in nekaj napove. Ne znamo si predstavljati, da bi predsednik vlade požrl svojo besedo. Nikoli ne izgubljamo upanja, ker so argumenti in objektivna dejstva na naši strani," se je odzvala predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Rakočević Bergant. "Zdaj je odvisno od izvršne oblasti, da zadeve pač pripravi in popravi," je poudarila.

Nova lestvica naj bi imela 67 plačnih razredov

V dokumentu, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija, so natančneje opredeljene predlagana sestava plačnih stebrov in druge ključne vsebine, ki bi jih urejal nov zakon. Zakon bi urejal skupne temelje plačnega sistema, torej določbe, ki bi veljale za vse zaposlene v javnem sektorju. Med drugim so to plačna lestvica, način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, razpon za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede, način določitve osnovne plače, napredovanja, dodatki in delovna uspešnost.

Predlagana plačna lestvica bi imela 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi, zdaj približno štiriodstoten, bi znašal tri odstotke. Novi prvi plačni razred, zdaj 12., 13. in 14., bi določili v znesku minimalne plače v januarju 2023. Če je minimalna bruto plača približno 1203 evre, bi torej osnovna plača v najvišjem plačnem razredu znašala približno 8465 evrov bruto, je razvidno iz predlagane nove lestvice. Vlada ob tem predlaga tudi kategorijo varovane plače za tiste, ki bi napredovali v najvišje plačne razrede in bi zaradi znižanega razpona med plačnimi razredi plačne lestvice imeli nižjo plačo.

Predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj bi v zakonodajni postopek vložili najpozneje julija s ciljem, da bi se praviloma uveljavil s 1. januarjem 2024.