Danes bodo na Valu 202 sklenili celoletno akcijo izbiranja imen tedna in med njimi imen meseca. Med 12 imeni, za katera so poslušalci med letom ocenili, da so najbolj zaznamovala tedne in mesece, so ta med sabo izbrala nekoga, ki je najbolj zaznamoval leto 2024.

Ves dan bo radijski program Vala 202 v znamenju omenjenih izjemnih imen – poslušalce bodo opomnili na to, kaj so dosegli in s čim so prepričali ljudi, da so zanje glasovali, vrhunec pa bo okoli 17. ure, ko bodo v radijskem studiu 26 razglasili letošnje Ime leta.

O nominirancih, izboru z več kot 20-letno tradicijo in dobrodelni noti projekta smo se pred razglasitvijo Imena leta 2024 na kratko pogovarjali z odgovornim urednikom Vala 202 Boštjanom Reberšakom.

Nominiranci za Ime leta oz. letošnja Imena mesecev so ljudje iz zdravstva, znanosti, kulture in športa, torej z različnih področij. Je to potrditev, da imamo v Sloveniji res v vseh pogledih veliko izstopajočih posameznikov?
Vsekakor je. Pogosto imajo morda poslušalci, gledalci in bralci občutek, da je v Sloveniji več stvari narobe kot prav. Seveda, naloga nas, medijev, je, da oblastem gledamo pod prste, da odkrivamo nepravilnosti, opozarjamo na krivice … A naše poslanstvo je tudi, da najdemo in predstavimo posameznike, ki našo družbo delajo boljšo, ki so izjemni v svojih prizadevanjih za prijaznejši vsakdan vseh nas. Pravzaprav je teh celo več, samo poiskati jih je treba in prepoznati njihovo pomembno vlogo v družbi. In akcija Ime tedna na Valu 202 vsekakor vsak ponedeljek znova dokazuje, da je izstopajočih posameznikov res veliko.

Kako pa gledate na to, da so letos v ospredju predvsem ljudje z zdravstvenega področja? Kandidati vsakič znova nekako odslikavajo osrednje dogodke iztekajočega se leta. In leto 2024 je v mnogoterih pogledih bilo zaznamovano z razmerami v zdravstvu. Poslušalke in poslušalci pa so med vsemi izzivi, ki pestijo naše javno zdravstvo, prepoznali posameznike, ki kljub številnim težavam ali pa prav zaradi njih posebej zavzeto opravljajo svoj poklic, svoje poslanstvo. Hkrati je zdravstvo tema, ki rešuje življenja in močno vpliva na čustveno komponento v javnosti.

Izbor je nekakšna, če karikiram, "igra" na izločanje. Vam je kdaj osebno žal, da kakšen izjemen posameznik "izpade", ker je v tistem tednu ali mesecu med kandidati več res izjemnih ljudi?
Vsakič znova. Pa ne samo nam, tudi poslušalkam in poslušalcem. Ti ob glasovanju v etru skoraj brez izjeme potarnajo, da je izbor zahteven, da bi dali glas kar vsem, ki se znajdejo med našimi predlogi za ime tedna. A na koncu se je treba odločiti. Naj pa vendarle poudarim, da na piedestal postavimo vse svoje predloge. Tudi tiste, ki jih poslušalke in poslušalci sicer ne izglasujejo za ime tedna, namreč pokličemo in jih izprašamo o njihovih dosežkih in uspehih.

Ime leta je izrazito pozitivno naravnan izbor z več kot 20-letno tradicijo. In čeprav so bili na njem na začetku tudi politiki, so kmalu v ospredje stopili drugi – ljudje, na katere radi pozabljamo, ki pogosto sploh ne dobijo medijskega prostora ali pa ga dobijo premalo. Ta vidik, torej ko gre za izbor kandidatov, je za nacionalni radio verjetno precej pomemben?
Akcija je bila na začetku naravnana na posameznico oziroma posameznika, ki je zaznamoval teden, v dobrem ali slabem. Pa smo veseli, da smo akcijo zapeljali v smer dobrih zgodb, ki se v slovenskem medijskem prostoru praviloma ne pojavljajo na naslovnicah ali v prvih minutah informativnih oddaj. To želimo spremeniti s svojo akcijo.

Kako v uredništvu kandidate sploh izbirate?

Vsak konec tedna na sestanku vseh sodelavk in sodelavcev odpremo to temo in se pogovarjamo o tem, koga smo opazili, kaj zaznali, kdo je izstopal, nas navdušil, prepričal, raznežil, presunil. Kdo si zasluži pozornost, pa je morda ni dobil?

Projekt Ime tedna/meseca/leta je tesno povezan z Botrstvom, ki vsako leto pomaga številnim otrokom in mladim. Kaj pravi statistika?
Na to smo izjemno ponosni. Ob pomoči Vala 202 je bilo za program Botrstvo do danes zbranih več kot 35 milijonov evrov. A to so res le suhoparne številke. Tisto, kar šteje, so nasmehi na obrazih otrok, vključenih v program Botrstvo. Nekateri zaradi programa niso lačni, mnogi so zaradi programa na toplem, številni so se lahko vključili v športne dejavnosti, ki jim jih starši sicer ne bi mogli omogočiti, ali pa so prvič v življenju od blizu videli in občutili morje.

Žal si bomo letošnje leto zapomnili tudi po slovesu Anite Ogulin, ki je bila dolgoletna gonilna sila Botrstva in številnih drugih dobrodelnih programov. Njena zapuščina je izjemna, naša naloga pa, da skušamo slediti njeni plemeniti zamisli, kako svet okoli sebe narediti boljši. Verjamem, da bomo zaradi izjemne ekipe, ki jo je v teh letih zgradila okrog sebe, in zaupanja javnosti, v prihodnje skupaj spisali še mnogo dobrih zgodb.

Kdo so nominiranci?

Ime meseca januarja je bila Ljupka Vrteva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol ter prejemnica naziva inženirka leta 2023.

Ime februarja je postal Andrija Halužan, zdravnik splošne medicine v Vuzenici, ki v svoji ordinaciji paciente sprejema že 53 let. Pri 80-ih letih ostaja predan svojemu delu in vztraja, ker ni mlajših kolegov, ki bi ga nadomestili. Trdno verjame, da pacienti niso krivi za stanje slovenskega zdravstva, in je zato eden od tistih, ki se stavki zdravnikov niso pridružili.

Marec je najbolj zaznamoval najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov, Peter Prevc, ki je v Planici sklenil svojo izjemno bogato športno kariero – pohvali se lahko z nazivom olimpijskega prvaka, je dobitnik velikega kristalnega globusa, treh malih globusov za polete in zlatega orla za zmago na novoletni turneji.

Aprila je naziv ime meseca prejela Tanja Babnik, učiteljica v bolnišnični šoli Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča v Ljubljani, kjer so pripravili jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre.

Predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Saša Matko pa je postala ime maja. Matko je aktivno sodelovala pri vpisu babištva na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Junij je zaznamoval Tomaž Horvat, programski vodja jubilejnega, že 20. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina v Ljutomeru. Kljub nenehni finančni nedohranjenosti mu je z ekipo entuziastov in ljubiteljev žanrske kinematografije uspelo sestaviti pester mednarodni program z delavnicami, pogovori, koncerti in kulinarično ponudbo.

Ime meseca julija je postala Nada Jaklič Košir, donatorica, ki je v imenu svoje družine Kliničnemu oddelku za hematologijo UKC LJ podarila novo vozilo, ki je oddelku omogočilo, da so začeli delovati posebni timi za paliativno oskrbo bolnikov na domu.

Avgusta je bilo vse v znamenju olimpijskih iger – tudi ime meseca. To je bila namreč judoistka Andreja Leški, ki je v Parizu postala olimpijska prvakinja v kategoriji do 63 kg.

Tudi septembrsko ime meseca je postal športnik, in sicer Tadej Pogačar. Najboljši kolesar na svetu je na svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu v Zürichu osvojil mavrično majico in kot prvi Slovenec v zgodovini postal svetovni prvak.

Za oktobrsko ime leta je bila razglašena Mateja Lasič, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana ter akademska glasbenica, ki s projektom OVITA širšo javnost ozavešča o raku na rodilih.

November je zaznamoval Matija Zupan, vodja enote TeleKap, telemedicinske mreže Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je v Sloveniji na voljo že deset let. Letno na daljavo opravijo približno 1200 pregledov bolnikov z znaki akutne možganske kapi, s pravočasnim ukrepanjem nevrologov pa omogočajo takojšnje zdravljenje, ki je nujno za preprečitev trajnih posledic.

Zadnje letošnje ime meseca pa je Niko Habinc, dijak Gimnazije Bežigrad, ki je na 21. mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi v Bukarešti dosegel absolutno 4. mesto in bil drugi najboljši med Evropejci. Ekipa šestih mladih naravoslovcev, ki je v konkurenci 303 mladih iz 51 držav zastopala Slovenijo, je osvojila tudi naslov najuspešnejše evropske države.