Praznovanja in obdarovanja izhajajo iz obdobja revščine in pomanjkanja. Z obdarovanjem se je skušalo vzpostaviti ravnotežje, je v oddaji Ob osmih dejal psiholog, sistemski družinski terapevt, doktor sociologije kulture Albert Mrgole. Danes, v času materialnega izobilja, pa se spoprijemamo z drugačno revščino, srčno, revščino medosebnih odnosov, manjka nam empatije, zavedanja odnosa do narave. "Po mojem mnenju bi se morali dobri možje malo posodobiti. To velja tudi za njihove naročnike. Razmisliti bi morali, kaj v resnici potrebujejo. Kaj je treba nadoknaditi. Ozavestiti bi morali sporočilo praznikov. Da praznujemo nekaj, kar nam manjka."

Seveda nekateri potrebujejo tudi materialne stvari, več pa je takih, ki potrebujejo le to, da smo z njimi, jih res poslušamo, se z njimi pogovarjamo, jih skušamo razumeti. To velja zlasti za otroke. "Otrokom veliko pomeni, da imajo uho, ki jih posluša. Srce, ki jih razume. Da slišimo, kaj potrebujejo. Da jih ne sprašujemo samo, kako je bilo v šoli, kdaj se boš učil, kakšne ocene imaš. To niso prioritete otrok. Imajo druge potrebe. Zato je pomembno, da jim prisluhnemo, ko so v stiski, da imajo zatočišče, ko naredijo napako, da jim nekdo svetuje, kako jo popraviti. Ne pa, da so deležni samo kaznovanja, poniževanja."

Pristno druženje

Ozavestiti moramo veselje, da imamo drug drugega, dati več pomena medsebojnim odnosom, pravi Albert Mrgole. Vse več ljudi si želi pristnih stikov, ki jih kljub množičnemu srečevanju med prazniki pogrešajo. "Druženje ne sme biti le neka obveznost, nekaj, kar je treba oddelati. Potem pa tam sediš s telefonom v rokah in si odsoten. Smisel druženja je, da smo veseli, da si imamo kaj povedati, da delimo stvari in izkušnje. Ne pa samo svojo 'fasado'." Ozavestiti moramo veselje, da imamo drug drugega, pomen naših odnosov. Razmisliti moramo o priložnostih, da odnose še izboljšamo, razvijemo empatijo, solidarnost, da vložimo svoj denar, čas in energijo v neko skupno izkušnjo.

Elektronski kokain

Danes je vse na dosegu tipke, jaz temu rečem elektronski kokain, pripoveduje Albert Mrgole. "Vse je takoj na dosegu tipke. Kar koli me zanima, dobim takoj. Posledica je, da ni več nekega hrepenenja, nekega stremljenja po nečem. Današnje generacije ne sanjajo več. To me skrbi." Motivacija namreč prihaja iz pomanjkanja, pravi Mrgole. "Sam sem moral za kolo varčevati tri leta in je zato imelo neko vrednost. Danes se želja uresniči takoj. Otroci ne razvijejo veščine, da se je za nekaj treba potruditi. Ker ni pomanjkanja, tudi želje ne razvijejo. To vodi v apatijo."

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v novi epizodi oddaje Ob osmih.