Ministrstvo za infrastrukturo je naznanilo projekt gradnje še enega tira železniške proge Divača–Koper, pri čemer naj bi "stari" tir – tisti, ki je aktiven danes – postal kolesarska proga. Ministrica Alenka Bratušek je odločitev dodatno pojasnjevala v večernih Odmevih v pogovoru z Rosvito Pesek.

Sorodna novica Bratušek: Tir bomo začeli graditi leta 2026. Stara proga bo obremenjena najmanj, kar je mogoče.

Popravite nas, če napačno razumemo. Drugi tir smo začeli graditi leta 2021. Po petih letih, leta 2026, naj bi bil končan. In ravno ko se bodo ohladila orodja, se bo začela gradnja drugega drugega tira, ki naj bi trajala prav tako od štiri do pet let. To pomeni, da bomo desetletje gradili 30 kilometrov dveh tirov.
Pravzaprav bomo gradili več kot desetletje, zato ker se že vsaj tri desetletja govori o tem, da je ta tir nujno potreben zaradi povečanega poslovanja Luke Koper in da razbremenimo lokalno prebivalstvo. Mislim, da je bila odločitev, da gre država v gradnjo samo enega tira, sprejeta leta 2006. Tega na žalost zdaj ne morem spreminjati. Pospešeno pa delamo vse, da čim prej pridemo do dvotirne proge.

Se vam z vidika stroškov takšna gradnja – naj prej en tir, potem drugi tir, dobro desetletje – racionalna?
Zagotovo bi bilo ceneje, če bi naenkrat gradili dvotirno progo. Zdaj delamo dva predora, potem bi lahko bil eden večji. A še enkrat, takšna odločitev je bila sprejeta leta 2006 in mi je nismo mogli spreminjati. Če bi jo želeli spremeniti, bi še s to progo, ki se danes že gradi, čakali, da bi se vsi projekti spremenili, da bi se dvotirna železnica umestila v prostor itd. Zato je najprej en tir, do leta 2030 pa bo proga dvotirna.

Drugi tir naj bi stal milijardo sto milijonov, dodatni pa 354 milijonov. Torej bomo končali nekje na milijardi in pol?
Torej, če bomo s tem to zgradili? Absolutno. Vesela sem, da tudi danes vse številke iz investicijskega programa, ki smo ga pripravili leta 2018, stojijo. Vsa največja gradbena dela, to se pravi izkopi predorov, kjer je mogoče bilo največ pričakovanj, da se lahko zgodijo kakšne nepredvidene stvari, so za nami. V investicijskem programu imamo relativno visoko načrtovano rezervo prav iz tega razloga, da se potem ne dodaja, če bi se nekaj zgodilo. Nekaj aneksov je, ampak zaradi višjih cen na trgu. Ključno je, da ostanemo v obsegu, ki je bil načrtovan leta 2019 in za zdaj kaže, da bomo tako časovno kot finančno tam.

Danes ste na tiskovni konferenci še posebej poudarili, da ste izločili možnost tujih investitorjev oziroma tujih držav pri gradnji. Zakaj se vam zdi to tako zelo pomembno? Na Hrvaškem so vse tuje investicije, pa ni z njeno suverenostjo nič narobe. Zakaj se vam zdi tako pomembno, da sami najemamo posojila, jih odplačujemo, namesto da koga zraven spustimo?
Ne vem, ali je Hrvaška spustila ... Vem za primer avtocest, ampak tisti koncesionarji so že odšli iz Hrvaške. Prepričana sem, da suverena država – kar Slovenija je – mora biti sposobna svojo infrastrukturo zgraditi sama. To je prva stvar. Druga stvar: ko so se pogovarjali z Madžari, so se pravzaprav pogovarjali samo o tem, da nam bi Madžarska posodila 200 milijonov evrov. Predvideno je bilo, da ji v obdobju delovanja – mislim, da koncesijske pogodbe, kar je v prihodnjih 40 letih – vseh teh 200 milijonov evrov vrnemo. Bolj pomembno mi je povedati, da je Slovenija absolutno sposobna sama poskrbeti za svojo infrastrukturo.

Domačini zaradi zaščite vodnega vira Rižana pričakujejo prepoved prevoza nevarnih snovi in omejitev tovornega prometa. Kaj jim odgovarjate?
Obljubljam jim, da ko bo ta tir, ki ga zdaj gradimo, v uporabi, bo stari tir obremenjen najmanj, kar je mogoče. Prepričana sem, da se vsaj nevarne snovi po starem tiru ne bodo več vozile.

Sorodna novica Parenzana nekoč in danes

Bo ta stara proga, ki naj bi jo potem po letu 2030 dali v turistične namene, postala neke vrste slovenska Porečanka (Parenzana)?
Po tej progi sem se peljala z vlakom. Takrat sem vsem tistim, ki so rekli, da nove proge mogoče ne potrebujemo, dejala, da jim svetujem, da tudi oni naredijo enako. Ker redko vidiš železniško progo s takšnimi nakloni, kot so na tej stari progi. Tako da sem prepričana, da bo kolesarska pot, ki bo speljana po tej stari progi, res zanimiva, obiskana in seveda lepa.

Čas poletja je, zastoji na cestah so nemogoči in vsi se sprašujemo, kdaj bo Slovenija vendarle postala železniško dojemljivejša, dostopnejša, da se bo vsaj nekaj prometa lahko spravilo na železnico. Kaj nam lahko obljubite, ker slovenske ceste, če rečem grdo, ne požirajo več?
Strinjam se. Še posebej v poletnih mesecih je gneča na naših avtocestah res velika. Ampak če malo pogledamo naokoli, bomo ugotovili, da ni tako samo v Sloveniji. V Italiji, Nemčiji, Franciji je v poletnih mesecih gneča verjetno še nekoliko večja. Železnice so bile dolga leta zapostavljene tudi zato, ker smo se v Sloveniji odločili, da najprej naredimo avtocestni križ. Mislim, da je bila odločitev takrat prava. Železniški projekti so dragi, zato bo trajalo nekaj časa. Ampak leta 2026 bi se, ko bo ta proga zgrajena, moralo tudi na naših avtocestah poznati, da bo na avtocesti iz Luke Koper manj tovornjakov.