"V koalicijski pogodbi glede medijske zakonodaje ni nič zapisanega in zato imamo mirno vest in bomo delali tako, kot je potrebno. Ta sklep morajo nemudoma preklicati, zato bomo sklep opozicije, če bo šel v to smer, podprli," je za TV Slovenija opozoril poslanec DeSUS-a Jurij Lep.

Minister za gospodarstvo in predsednik SMC-ja Zdravko Počivalšek je na današnjem spletnem dogodku Združenja Manager ocenil, da "oba pola iščeta konflikt in možnost, da se spreta.“ "Dejstvo je, da ima lastnik pravico vedeti za številke, dejstvo je, da je lastnik zlorabil te zadeve za zadeve, ki niso pomembne, in prišli smo do tega, da imamo zastrupljeno okolje. Tako, kot je, ne more biti," je razložil Počivalšek.

Izredna seja odbora za kulturo

Opozicijski poslanci LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in Levice so že zahtevali sklic seje odbora DZ-ja za kulturo o ustavitvi financiranja STA-ja iz proračuna in zahtevajo, da vlada nemudoma izpolni vse zakonske obveznosti, ki jih ima do STA-ja, in da poskrbi za primerno financiranje ter nemudoma ustavi pritiske na STA. Zahtevajo tudi, da se vlada vzdrži javnega blatenja agencije za dnevno politične potrebe, je naštela poslanka LMŠ-ja Lidija Divjak Mirnik.

"Kar imamo v STA – neodvisni medij, ki nastopa v javnem interesu – je nekaj, kar se je gradilo 30 let. 30 let znanja in vlaganja v to institucijo je bilo prekinjenih z enim samim sklepom vlade," je izpostavila vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper, ki meni, da so mediji še posebej pomembni v času nezanesljivih informacij.

Kritični so tudi do ravnanja koalicijskih partnerjev. "Pomenljivo je, da sta SMC in DeSUS šele po sprejetju tega sklepa začela protestirati," je dejal koordinator Levice Luka Mesec, kar pomeni, da gradiva njihovi ministri niso prebrali. "Mislim, da neodzivnost ministrov in pristop do njihovega dela pove tudi veliko o tem, zakaj je vlada zavozila epidemijo," je dejal.

Poslanec SD-ja Matjaž Nemec je SMC, DeSUS ter NSi pozval, naj postavijo svoje vrednote in vrednote državljanov pred težnje posamezne stranke, da si podredi vse družbene podsisteme. Tudi Divjak Mirnikova pričakuje, da bodo njihovi poslanci na odboru glasovali skladno s tem, kar so povedali v torek.

Do vprašanja, ali je STA dolžen vladi posredovati tudi dokumente o opravljanju tržne dejavnosti, se opozicijski poslanci niso opredelili. "STA je dolžna dati vse informacije, ki se dotikajo javne službe," je poudarila Divjak Mirnikova. "Glede na to, da naj bi se ti dopisi začeli v septembru, to pomeni, da je šlo za zelo načrtovano akcijo," je dodala. Po njeni oceni je bil cilj tega "samo uničenje tistih, ki ne kimajo".

Mesec je spomnil, da je Ukom od STA-ja zahteval tudi poročila o dolžini prispevkov. "To je popolnoma nedopustno. To je navadno vmešavanje v uredniško politiko," je dodal.

Pahor: STA ne sme biti ogrožen

Predsednik republike Borut Pahor je v torek sprejel direktorja STA-ja Bojana Veselinoviča v povezavi z vprašanjem financiranja in delovanja STA-ja. Po telefonu pa se je pogovarjal tudi z direktorjem Urada vlade za komuniciranje (Ukom) Urošem Urbanijo.

STA kot agencijski servis opravlja pomembno poslanstvo v javnem interesu, zato njegov obstoj ne sme biti ogrožen, meni Pahor. Vlado in vodstvo agencije je pozval, da skladno s predpisi razčistita vprašanja, zaradi katerih je zastalo financiranje STA-ja, so sporočili iz Pahorjevega urada.

Ukomovo vtikanje v vsebinske zadeve

"Najbolj sporna vprašanja Ukoma so tista, ki so povezana z njihovimi zahtevami, da jim STA natanko poroča o njihovih vsebinskih vidikih. To so uredniške odločitve," poudarja Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo, ki je prepričan, da tudi če je to medij v državni lasti, vlada nima pristojnosti posegati v njegovo novinarsko avtonomijo.

"Gre izključno za zlonamernost, ker se nobena institucija v tej državi ne more nehati financirati zgolj zato, ker se dva direktorja prepirata, kdo ima prav," je še povedal za TV Slovenija.

Profesor na fakulteti za družbene vede in strokovnjak za strateško komuniciranje in odnose z javnostmi, ki je bil soustanovitelj in prvi direktor STA-ja, Dejan Verčič pa je v pogovoru za Radio Slovenija opozoril, da STA spada med kritično infrastrukturo države, zato se mu zdi pomembno, "da se z njim ravna zelo skrbno, da se nam ne bi ponovila nesreča, kot se je zgodilo z Adrio Airways". "Gre za izjemno dobro institucijo, ki se je gradila se je 30 let. Opravlja kritično pomembno delo doma, kritično pomembno delo pri povezovanju Slovenije z mednarodnim okoljem, zato se ne bi smel nihče zlahka odločati o tem, kakšna bo njena prihodnost. Gradila se je 30 let, podre pa se lahko zelo hitro," je opozoril in dodal, da je odgovornost na obeh straneh, da razmislita, kako poskrbeti za nemoteno delovanje STA-ja.

NS: Vlada (še) ni zahtevala podatkov

Nadzorni svet (NS) STA-ja ne podpira odločitve Ukoma o ukinitvi financiranja javne službe STA in zavrača trditve o prikrivanju podatkov, je v izjavi zapisal predsednik nadzornikov Mladen Terčelj. Nadzorniki in direktor v komunikaciji z Ukomom niso nikoli zavračali zakonsko dovoljenega vpogleda v podatke, a takšne zahteve od vlade ni bilo, poudarja.

Glede na to, da Ukom pogojuje plačevanje računov, ki temeljijo na podpisanih in veljavnih pogodbah z agencijo, z izpolnjevanjem zahtev po dostavi podatkov in poslovnih listin, je poudaril, da je nadzorni svet že na seji 4. novembra sprejel sklep, naj se za posredovanje želene dokumentacije lastnik obrne neposredno na direktorja družbe.

Sklep temelji na določilu zakona o STA-ju, po katerem pravice družbenika izvaja vlada. "Ne drži torej, da naj bi NS STA sklenil, da naj se z zahtevo po posredovanju podatkov na direktorja STA obrne Ukom," je poudaril Terčelj.

Nadzorniki so seznanjeni tudi s ponedeljkovim dopisom direktorja STA vladi, naj pojasni, na podlagi katerega pravnega akta družbenika je Ukomu dodeljen status upravičenca, ki bi lahko zahteval vpogled v želene listine, podatke in zbirke podatkov. O takšnem statusu Ukoma namreč nista bila nikoli po uveljavitvi zakona obveščena niti vodstvo niti nadzorni svet, dodaja Terčelj.

Prvi nadzornik tudi zavrača ocene o netransparentnem poslovanju. Kot je opozoril, ima nadzorni svet pregled nad celotnim poslovanjem na mesečni, četrtletni in letni ravni.

Poslovanje in javno objavljeno letno poročilo STA je vsako leto pregledovano tudi z notranjimi in zunanjimi revizijami. Z letnim poročilom STA-ja sta vsako leto seznanjena DS in DZ, ki tudi imenuje člane nadzornega sveta in na poslovanje ni imel nikakršnih pripomb.

Z ločeno izjavo pa se je odzval tudi konec septembra imenovani član nadzornega sveta Radovan Cerjak, ki je Terčeljevo izjavo označil za solistično akcijo, saj da nadzorni svet ni razpravljal o ustavitvi tekočega financiranja STA-ja. Po njegovem mnenju se bo "zaplet čim prej rešil zgolj na način, da direktor STA Bojan Veselinovič, namesto da išče podporo za svojo ravnanje pri delu politike, nemudoma dostavi lastniku vse zahtevane dokumente".

Nastanek zapleta je pripisal "trmastemu vztrajanju in popolnoma nerazumljivemu ravnanju direktorja Veselinoviča" in dejal, da je na njem, da ta zaplet razreši.

Urbanija: Terčelja na laž postavlja Veselinovič

Na Twitterju se je na Terčeljevo izjavo odzval tudi direktor Ukoma Uroš Urbanija, ki je zapisal: "Super, potem naj pa dajo podatke, če jih ne prikrivajo". Ocenil je, da "Terčelja na laž postavlja Veselinovič, ko javno pove, da ne da dokumentov". Po njegovih besedah je predsednik nadzornega sveta za laži tudi kazensko odgovoren.

SOZ: Vlada nadaljuje napad na javne medije

"Mediji so najpomembnejše sredstvo za prenos informacij, omogočajo izoblikovanje javnega mnenja, saj ponujajo neodvisni forum javnega komuniciranja in, najpomembneje, so orodje s katerim javnost izraža svoje mnenje, tudi tisto, ki je povezano z delovanjem države. Na SOZ-u zato verjamemo, da je potrebno na trgu, v dobro vseh deležnikov, zagotavljati poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi," so v sporočilu za javnost zapisali v slovenski oglaševalski zbornici (SOZ) in dodali, da dvomijo, da je bila odločitev vlade v interesu javnosti.

"STA že skoraj 30 let skrbi za javni diskurz ter nadzor tudi nad družbenim okoljem, tudi političnega značaja. S tem, ko bi slovenski trg izgubil javni informacijski servis, bi se zagotovo zmanjšal pluralizem virov obveščanja, posledice pa bi čutila širša javnost," so še navedli in vlado pozvali, da svojo odločitev prekliče, saj "s tovrstnimi dejanji zgolj nadaljuje neupravičen napad na javne medije."

ZNP poziva k reševanju spora

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) direktorja STA-ja Bojana Veselinoviča in Ukom poziva, naj čim prej rešita spor, predvsem ker je to v interesu zaposlenih na STA-ju in njegovega nemotenega delovanja.

"Če je težava zgolj v tem, da lahko določene podatke zahteva le vlada, katere del je sicer Ukom, naj podatke pač zahteva vlada, direktor STA pa naj jih nato brez odlašanja posreduje. Verjamemo namreč, da ima vlada kot družbenica STA pravico, da se natančno seznani s poslovanjem družbe in tudi s tem, zakaj se porablja javni denar," so zapisali.

Ob tem so navedli, da je upravni odbor združenja s pomočjo svojih članov na STA-ju tudi preveril, ali se na novinarje na STA-ja zvajajo pritiski z vladne strani, kot to omenjajo v nekaterih medijih in na družbenih omrežjih. Po podatkih članov ZNP-ja na STA-ju političnih pritiskov na novinarje ni bilo.