Kot državljane nas lahko to skrbi, kako ti uslužbenci skrbijo za nacionalno varnost, če se tako zelo pogosto ukvarjajo sami s seboj. Sicer pa, proračun agencije za leto 2016 znaša dobrih 12 milijonov evrov, viri znotraj Sove pravijo, da je to za soočanje z vsemi varnostnimi vprašanji tega časa absolutno premalo in da agencija nima niti sredstev za nakup celo osnovnih materialnih stvari, kot so vozila in računalniki. Mi smo se, seveda pod pogojem, da se pogovor ne snema, pogovarjali z nekaterimi agenti Sove, ki so o dogajanju v agenciji povedali marsikaj zanimivega in niso pisci anonimnih pisem.

"Profesionalce, ki nas je v agenciji še vedno veliko, je sram, da se umazano perilo pere v javnosti."
Tako so nam takoj na začetku povedali nekateri agenti Sove, s katerimi smo se sestali in ki seveda niso dovolili snemanja pogovora, saj so zaradi iskanja žvižgačev, ki trenutno poteka v Sovi, še toliko previdnejši pri komuniciranju. Vzdušje, tudi zaradi nenehnih anonimk, v agenciji ni dobro, zaradi zadnjih afer se veliko zaposlenih boji, da bi Sovo razpustili. Še bolj pa jih skrbi:

"Da bi naša imena postala javna, saj bi nam to onemogočilo delo, hkrati pa seveda ogrozilo tudi našo varnost."
Anonimke torej v Sovi niso prav nič novega, še več, postale so stalna praksa obračunavanj med različnimi strujami, ki v agenciji hočeš nočeš še vedno obstajajo. Kdo je avtor anonimk? Naši sogovorniki menijo, da skoraj gotovo za njimi stojita zaradi nepooblaščenega brskanja po zaupnih dokumentih pred kratkim odpuščena: nekdanji vodja Sove Andrej Oček in operativni analitik Andrej Hohnjec. Pisma naj bi sestavljala s pomočjo kakih osmih njima naklonjenih uslužbencev Sove. Kot pa nam je povedal eden izmed virov iz agencije, naj bi tudi že identificirali enega izmed nižjih analitikov, ki naj bi sodeloval pri pisanju anonimk.

"Zoran Klemenčič ni najslabši direktor Sove, je pa premalo odločen!"
Tako naši sogovorniki ocenjujejo zdajšnjega direktorja, nova menjava na vrhu agencije ne bi bila dobra, premierju zato svetujejo, da Klemenčiča, ki ga je sam postavil na vrh agencije, podpre, hkrati pa v Sovo napoti kriminaliste. Agencija namreč potrebuje predvsem mir. Omenijo še, da je do zdaj že nekaj piscev anonimk ostalo brez službe.

"Operativno delo na terenu poteka normalno!"
Agenti svoje delo na terenu še vedno opravljajo dobro, tudi od 4 do 5 skupin, ki na področju Slovenije veljajo za potencialno nevarne, je pod budnim nadzorom, pravijo naši sogovorniki. Opozarjajo pa, da je dobrih 12 milijonov, kolikor ima agencija proračuna, komajda dovolj za izplačilo plač zaposlenim, kar je za soočanje z vsemi varnostnimi vprašanji tega časa absolutno premalo in da agencija nima niti sredstev za nakup celo osnovnih materialnih stvari, kot so vozila in računalniki.

"Sova najbolje deluje takrat, ko se o njej ne govori."
Tako pa ne mislijo anonimneži, ki še naprej pišejo pisma in prijave. Po KPK-ju so anonimno ovadbo zoper direktorja Zorana Klemenčiča in visokega uslužbenca Joška Kadivnika poslali tudi Nacionalnemu preiskovalnemu uradu. Premierju Cerarju pa zamerijo, da je Klemenčiču dal rok za odgovore na obtožbe kar do 20. avgusta, namesto da bi ga takoj razrešil ali nemudoma zahteval pojasnila. A rok za odgovor direktorja ostaja nespremenjen, anonimke namreč ne morejo postati del vodenja države, pravijo v Cerarjevem kabinetu.

"Pisci anonimk so strahopetci"
"Že samo dejanje je strahopetno, saj če je človek moralen in načelen, potem se pod svoje trditve podpiše. Če si pa celo uradna oseba, ki je zaposlena v obveščevalni službi ali pa kakšni strokovni službi, si pa celo po zakonu dolžan na vsako nezakonitost reagirati po predpisanem postopku, ta pa od zaposlenih v agenciji zahteva, da sume kaznivih dejanj naznanijo tožilstvu in policiji," je o anonimkah za TV Slovenija dejal nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik.
Vabljeni k ogledu intervjuja Erike Žnidaršič z nekdanjim direktorjem Sove v priloženem videu spodaj.