Dvodnevno zasedanje ministrov je sicer najbolj zaznamovala zahteva ZDA k zvišanju obrambnih izdatkov v evropskih državah in Kanadi. ZDA to povišanje zahtevajo še letos, sicer bodo same znižale svoj prispevek.

Po zavezi iz Walesa bi se morale zaveznice približevati k cilju, da za obrambo namenijo dva odstotka BDP-ja. Ta cilj trenutno izpolnjuje le pet zaveznic, poleg ZDA so to še Grčija, Velika Britanija, Estonija in Poljska. Slovenija je po izpolnjevanju te zaveze med najslabšimi državami, med drugim ima najmanjši delež obrambnega proračuna za investicije.

Andreja Katič je ob tem dejala, da se Slovenija premika k temu cilju, tako je lani za 12 odstotkov povečala obrambne izdatke. Vlada pa je tudi sprejela sklep, da bo v prihodnjih letih povečevala obrambne izdatke za od 20 do 30 milijonov letno, kar predstavlja osemodstotno povečanje glede na pretekla leta. Decembrski sklep vlade sicer napoveduje tudi vmesni cilj 1,2 odstotka BDP-ja za obrambne izdatke v desetletnem obdobju.

Bremena niso le finančna
Sicer pa je ministrica poudarila, da pravična delitev bremen v zvezi Nato ne pomeni zgolj denarja, temveč tudi širši prispevek. Slovenija se lahko po ministričinih besedah pohvali, da je ena izmed zaveznic, ki najbolj sodelujejo v operacijah. Trenutno ima pripadnice in pripadnike v 11 mednarodnih operacijah in misijah, za kar se je po navedbah slovenske strani ministrici osebno zahvalil tudi ameriški obrambni minister James Mattis.

Podrobnosti o načrtih obrambnega ministrstva za prihodnja leta še niso znane, bo pa še marca ministrica predstavila poročilo o stalni pripravljenosti Slovenske vojske in obenem še vse načrtovane ukrepe v okviru strateškega pregleda obrambe. Trenutno je v javni obravnavi in medresorskem usklajevanju več zakonskih predlogov, in sicer zakon o obrambi, zakon o službi v Slovenski vojski in zakon o kritični infrastrukturi.