"Mladi naj ne obupajo, odgovornost nosimo tudi sami, a se je treba aktivirati. Edino tako, da gremo na volitve, lahko kaj spremenimo," je na omizju dejala podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije Nina Milenković Kikelj.

Ali naj zbežim ali naj se borim?
"S čim več dejavnostmi, participacijo, prostovoljstvom in izkušnjami bomo bolj zaposljivi, ne moremo čakati doma, da bo za vse poskrbela država, treba se je izpostaviti," je dejala Nina Milenković Kikelj in s tem tudi odgovorila na naslov okrogle mize "Zaposlitvena nočna mora: ali naj zbežim ali naj se borim?", ki sta jo organizirali Slovenska tiskovna agencija (STA) in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ter zagnali projekt Tvoja Evropa – tvoj glas, namenjen predvsem mladim, ki lahko več informacij o zaposlovanju, izobraževanju, socialnih in drugih pravicah lahko poiščejo na tej spletni povezavi.

Zaposlovanje=odraščanje
Opozorila pa je, da država še vedno nima dolgoročne strategije zaposlovanja brezposelnih mladih. "Zaposlovanje je ključna točka odraščanja, ki omogoča čimprejšnjo avtonomijo mladih," je dejala in predstavila nov programski dokument Mladinskega sveta, krovne organizacije mladinskih organizacij, v katerem predstavljajo sistemske mehanizme za zmanjšanje števila brezposelnih mladih, ki s svojim položajem tvegajo zdravje in socialno izključenost, državo pa tudi stanejo.

Ni strategije

Na pomanjkanje strategije zaposlovanja mladih je opozoril tudi predsednik ŠOS Mitja Urbanc. Pozdravil je 36 ukrepov Jamstva za mlade, ki gredo v pravo smer, a so ukrepi kratkoročni. "Ne znamo identificirati potenciala mladih, varčujemo na področju izobraževanja in raziskovanja," je bil kritičen in se zavzel, da bi bili mladi v ospredju, a ne na račun drugih družbenih skupin.
Nemci vabijo milijon mladih
Navedel je podatek, da Nemčija do leta 2020 načrtuje, da bo privabila milijon mladih. "Slovenija jih bo izobrazila, Nemčija pa izkoristila," je opozoril na beg možganov, ki se kar nadaljuje. Tudi diplomirani slovenist Aleš Žgajnar odhaja v tujino, saj je zavod za zaposlovanje ukinil subvencije za samozaposlovanje, in to ravno potem, ko je prestal tri mesece na zavodu, od prijateljev pa izposodil denar za bivanje v Ljubljani. 2Po dveh letih vodenja društva, v okviru katerega sem iz dolgov spravil gostinski lokal, sem od Dursa dobil revizijo, pogodba o najemu se je iztekla, zdaj pa sem ostal še brez subvencije. Kaj mi drugega preostane, kot da grem," je bil razburjen.
Na zavodu delavce iščejo le slabi delodajalci
Dejal je tudi, da niti ni pričakoval, da bo med 800 prostimi delovnimi mesti na zavodu in 130 tisoč brezposelnimi dobil službo v stroki, saj so med ponudniki zaposlitev na zavodu večinoma takšni, pri katerih je velika fluktuacija delavcev oziroma so neplačniki. To je zanikal predstavnik zavoda za zaposlovanje Robert Rajšter in izpostavil, da so "mladi premalo fleksibilni," da poprimejo za dela, ki pač so na voljo, dokler ne dobijo tistega, za kar so usposobljeni.

Nepripravljeni na spremembe?
Nepripravljenost na spremembe pa izhaja iz neinformiranosti mladih, za kar tudi ni zadosti poskrbljeno, tudi ko so še otroci, je mlade zagovarjala Nina Milenković Kikelj. Mitja Urbanc je poudaril, da je treba karierno svetovanje in načrtovanje uvesti še v srednje šole.
Bolonjski sistem ni dal rezultatov
Tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak je priznala, da "bolonjski sistem ni dal pričakovanih rezultatov," da pa je na univerzah in fakultetah poleg avtonomije tudi odgovornost, da programe prilagodijo razmeram.

Stabilizacija v letu 2015
Ministrica v letu 2015 pričakuje stabilizacijo – ustavitev rasti brezposelnih mladih – kar se bo zgodilo, če bo sprejete ukrepe spremljala tudi gospodarska rast.
Poudarila je tudi pomen volitev v Evropski parlament, ki bodo pokazale, v katero smer bo šla Evropa, saj je Slovenija premajhna. Navedla je, da je veliko študij pokazalo, da prekerno delo narašča po vsej Evropi. "Tu ne govorimo o zaposlitvah za določen čas, govorimo o ljudeh brez kakršnih koli pravic, kar vodi v naraščanje različnih ekstremizmov," je opozorila.

Sezonski vrh brezposelnosti
Podatke, da je januarja ponovno opazna rast brezposelnih mladih za 4,7 odstotka, pa je pojasnila s sezonskim trendom, saj se večinoma pogodbe za določen čas iztečejo decembra. Zato je januarja letos 4,3 odstotka mladih na zavodu več kot jih je bilo decembra 2013 – 33.920, je dejal Štajner.
Lani se je polovica mladih zaposlila
Kot spodbudno dejstvo pa sta skupaj z ministrico izpostavila podatek, da se je kar polovica od 32. 000 brezposelnih mladih v letu 2013 zaposlila – oziroma našla neko priložnost na trgu dela. Skrb vzbujajoče pa je, da se število mladih brezposelnih povečuje in da v povprečju kar deset mesecev čakajo na zaposlitev, je še bilo slišati na omizju.