Skupina 21 poslancev s prvopodpisanim Jožefom Kavtičnikom (PS) je namreč v parlamentarni postopek vložila predlog deklaracije o ustavnih vidikih izvedbe odločbe ustavnega sodišča glede ustanovitve občine Ankaran.

V njej ugotavljajo, da poslanci DZ-ja ne morejo izvesti odločbe ustavnega sodišča, ki je z odločbo iz junija 2011 samo ustanovilo omenjeno občino.

Kavtičnik tako pojasnjuje, da odločba ustavnega sodišča lahko pomeni poseg v zakonodajno vejo oblasti, saj se v skladu z ustavo občine lahko ustanavljajo le z zakonom, za sprejemanje zakonov pa je pristojen le državni zbor.

Zato so pripravili predlog omenjene deklaracije, s katero bo DZ sam branil svojo integriteto. Ali ima predlog, o njem naj bi odločali na izredni seji DZ-ja med poslanskimi skupinami zagotovljeno zadostno podporo, ni jasno.

Vendar če bo predlagana deklaracija v DZ-ju sprejeta, bo po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov, zavezujoča. Po besedah nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Janeza Čebulja bi to pomenilo, da volitve v občini Ankaran ne bi bile razpisane.

Odlok o razpisu volitev, ki ga bo sprejel predsednik DZ-ja Janko Veber, ne bo smel vsebovati občine Ankaran. Pobudniki ustanovitve občine bi nato lahko odlok izpodbijale na ustavnem sodišču, ki bi po Čebuljevih besedah moralo znova razmisliti, ali bo vztrajalo pri svoji odločitvi ali ne.

Prebito načelo delitve oblasti
Čebulj je prepričan, da je ustavno sodišče z ustanovitvijo občine Ankaran "prebilo" načelo delitve oblasti, saj si je vzelo zakonodajne pristojnosti, ne da bi državnemu zboru pustilo možnost, da odločbo ustavnega sodišča izvede na kakšen drug način.

Ustavno sodišče je namreč prekoračilo ustavnopravni okvir, ko je državnemu zboru odvzelo možnost, da v zakonodajnem postopku popravi svojo morebitno napako.

Ustavni pravnik Franc Grad pa je menil, da je ustavno sodišče državnemu zboru kot edinemu zakonodajnemu organu z ustanovitvijo občine Ankaran onemogočilo, da bi spremenil zakon o ustanovitvi občin.

Ustanovitve občine pa DZ ne more priznati, saj bi s tem ravnal proti ustavi in svojemu položaju edinega zakonodajalca. Zato mora DZ na neki način izraziti svojo voljo, to pa lahko stori samo z deklaracijo.

Še bolj kritičen do odločbe ustavnega sodišča je bil pravni strokovnjak Ivan Kristan, ki je prepričan, da gre pri tem za odločilno vprašanje pravne države. S tem ko je ustavno sodišče sprejelo odločitev, ki je v izrecnem nasprotju z ustavo, je ravnalo nesprejemljivo in protiustavno.

Strokovno mnenje je naročila koprska občina
Predlog deklaracije temelji na strokovnem mnenju Evropskega centra za reševanje sporov, ki ga je naročila Mestna občina Koper. Kot je pojasnil nekdanji pravosodni minister in sopredsednik omenjenega centra Aleš Zalar, so za mnenja zaprosili različne pravne strokovnjake, deklaracija pa je nastala v DZ-ju kot posledica teh mnenj.