Na tajnem glasovanju je sodelovalo 75 poslank in poslancev – za imenovanje Antona Ropa za guvernerja Banke Slovenije jih je glasovalo 24, proti jih je bilo 45, šest glasovnic pa je bilo neveljavnih. Za izvolitev bi Rop potreboval glasove več kot polovice vseh poslancev oz. 46 poslanskih glasov.

Zavrnitev Ropove kandidature je bila pričakovana, saj so mu podporo predhodno odrekli v vseh poslanskih skupinah, prejšnji teden pa je kandidaturo zavrnila tudi mandatno-volilna komisija DZ-ja. Ob tem je zanimivo, da ga je na tajnem glasovanju v DZ-ju kljub temu podprlo 24 poslank in poslancev.

Rop: Obžalujem izid glasovanja, ne pa tudi odločitve, da kandidiram

Na zavrnitev v DZ-ju se je že odzval tudi Rop, ki je dejal, da ga izid v DZ-ju ni presenetil. "Današnji izid glasovanja v DZ-ju obžalujem, kar pa nikakor ne velja za mojo odločitev, da se izpostavim in kandidiram. Nasprotno. Banka Slovenije je bila in je še vedno izjemno pomembna ustanova slovenske države, ki lahko in mora služiti interesom slovenske države, prispevati k njeni vzdržni in trajni razvojni naravnanosti, krepitvi varnega ekonomskega okolja za vse državljanke in državljane – tudi pred ekscesi kratkoročnega pohlepa komercialnih finančnih ustanov ali interesi vplivnih posameznikov in skupin," je zapisal nekdanji premier in finančni minister.

Rop verjame, da se bo zavest o pomenu kompetentnosti in neodvisnosti v nadaljnjem postopku imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije le še okrepila in bo na koncu prevladala skupna odgovornost v dobro Slovenije ter njenih državljank in državljanov. Med drugim se je predsednici republike Nataši Pirc Musar zahvalil za zaupanje, podporo in načelnost, "da je kljub negotovemu izidu in pritiskom zadržala svojo ustavno avtonomijo in upoštevaje neodvisen položaj Banke Slovenije pritrdila argumentom strokovne komisije".

Predsednica republike mora predlagati novega kandidata

Za kandidata za guvernerja Banke Slovenije je namreč Antona Ropa predlagala predsednica države Nataša Pirc Musar. Po zavrnitvi v DZ-ju iz njenega urada sporočili, da predsednica odločitev poslancev spoštuje. "Pri tem pa obžaluje, da kriterij najvišje izkazane strokovnosti ni odločilen pri imenovanjih najodgovornejših funkcionarjev v državi. Pa bi bilo dobro, da bi bil. Če ni, se tako lahko spodbuja negativno selekcijo in odvrača najkompetentnejše kandidatke in kandidate," so zapisali.

Predsednica ima zdaj na voljo več možnosti. Po 14 dneh lahko ponovi javni poziv za zbiranje morebitnih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije, kandidata lahko ob tem predlaga tudi sama ali pa zdajšnjemu guvernerju Boštjanu Vasletu mandat, ki mu poteče 8. januarja, podaljša s podelitvijo funkcije vršilca dolžnosti, je iz DZ-ja poročal novinar Televizije Slovenija Boštjan Veselič Golob. Dodal je, da naj bi se predsednica sicer nagibala k drugi možnosti, da bi torej v imenovanje predlagala kandidatko oz. kandidata po lastni izbiri, tako da ponovnega javnega poziva za zbiranje kandidatur ne bo.

Tudi tokrat pa naj po njegovih informacijah predsednica ne bo predlagala državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec, ki jo je že ob prvem izbiranju kandidatov podprla koalicija. Da Pirc Musar tudi v drugo ne bo prisluhnila željam koalicije, se sicer namiguje že nekaj časa.

Ker Banka Slovenije do 8. januarja najverjetneje še ne bo dobila novega guvernerja, bo Vasletove naloge takrat najverjetneje prevzel njegov namestnik in viceguverner Primož Dolenc.

V preteklosti brez podpore ostali trije kandidati za guvernerja

Na javni poziv za zbiranje predlogov morebitnih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije je predsednica republike sicer prejela sedem predlogov. Poleg Ropa in državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec so med drugim kandidati še sedanji guverner Boštjan Vasle, sedanji viceguverner Banke Slovenije Milan Martin Cvikl, Miha Mihič iz Delavske hranilnice in dolgoletni predsednik uprave SID banke Sibil Svilan.

Imenovanje guvernerja se sicer ni zapletlo prvič. Pred tokratnim glasovanjem se je namreč že trikrat zgodilo, da kandidat za guvernerja centralne banke, ki ga je predlagal predsednik republike, ni dobil zadostne podpore DZ-ju. Ti kandidati so bili Mitja Gaspari, ko se je potegoval za drugi mandat, Andrej Rant in sedanji viceguverner Primož Dolenc.

Predsednik DVK-ja ostaja Peter Golob

DZ je na seji z 62 glasovi za in nobenim proti imenoval novo Državno volilno komisijo (DVK). Sedanjim članom se namreč mandat izteče 16. decembra. Edini kandidat za predsednika komisije je bil aktualni predsednik DVK-ja Peter Golob, Maja Baškovič pa je bila edina kandidatka za mesto namestnika predsednika.

Za člana DVK-ja iz vrst pravnih strokovnjakov je državni zbor imenoval Matijo Breznika in Mitjo Šuligoja, za namestnika pa Janeza Pogorelca in Miloša Senčurja. Člani komisije, ki so imenovani na predlog poslanskih skupin, bodo Marjan Jarkovič, Terezija Trupi in Drago Zadergal, njihovi namestniki pa Ivana Grgić, Alan Medveš in Mirko Pečarič. Mandat bodo nastopili 17. decembra letos.

Podpora večji preglednosti poslovanja in večji varnosti potrošniških proizvodov

Poslanke in poslanci so glasovali tudi o več zakonodajnih predlogih. Z 49 glasovi za in sedmimi proti so sprejeli novelo zakona o gospodarskih družbah, ki na podlagi štirih evropskih direktiv med drugim prinaša večjo preglednost poslovanja in družbeno odgovornost gospodarskih družb. Osnovna razloga za novelo sta uskladitev slovenskega prava gospodarskih družb s štirimi evropskimi direktivami in spodbujanje preglednejšega poslovnega okolja, saj se z zakonom uvaja več preglednosti v poslovanju gospodarskih družb, spodbuja družbena odgovornost in boljše korporativno upravljanje, določene gospodarske subjekte pa razbremenjuje administrativnih bremen, je v obravnavi v DZ-ju dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.

Sorodna novica DZ potrdil zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in o pravici do pozabe

Poslanke in poslanci so s 56 glasovi za in nobenim proti sprejeli tudi zakon o izvajanju evropske uredbe o splošni varnosti proizvodov. Nova pravila naj bi zagotovila večjo varnost potrošnikov, med drugim prek novih obveznosti prodajalcev prek spleta in ponudnikov spletnih tržnic. Okrepili naj bi tudi sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih. Evropska uredba je nadomestila direktivi o splošni varnosti proizvodov in o proizvodih zavajajočega videza, zaradi katerih je bil leta 2003 sprejet zakon o splošni varnosti proizvodov, ki ga sprejeti zakon razveljavlja.

Med drugim se spreminjajo obveznosti gospodarskih subjektov zlasti glede prodaje prek spleta. Vsi proizvodi, ki se prodajajo na trgu EU-ja, tudi prek spleta, bodo morali imeti naveden gospodarski subjekt s sedežem v EU-ju, ki bo moral nadzornim organom zagotoviti vse potrebne informacije v zvezi s proizvodom in ki bo prevzel odgovornost v zvezi z varnostjo proizvodov, je danes v obravnavi v DZ-ja pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Frangež. S spremembami je izboljšan je tudi postopek umika in odpoklica proizvoda. Tako se npr. določa obrazec za obvestilo o odpoklicu, v katerem se bolj jasno opredeli informacije o tveganjih, zaradi česar se bodo potrošniki lažje odločali za uveljavitev in možnost izbire med zahtevki, kot so popravilo, zamenjava ali povračila vrednosti, je dejal državni sekretar.

Sprememba pogojev za vključitev v sistem neto meritev

Podporo poslank in poslancev je na glasovanju v DZ-ju prejela tudi novela zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE), ki med drugim posega v pogoje za vključitev v sistem neto meritev pri sončnih elektrarnah. Končni odjemalci morajo do konca tega leta postaviti napravo za samooskrbo in oddati vlogo za priključitev, ni pa treba, da je do takrat naprava priključena.

Končni rok za vključitev v sistem neto meritev oz. net meteringa se spreminja zaradi pričakovanega izjemno povečanega števila vlog za priklop sončnih elektrarn, je v četrtek v DZ-ju povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Da bi zagotovili, da bodo naprave do roka res postavljene, in da bi se preprečilo oddajanje praznih vlog, morata biti vlogi priloženi fotografija naprave in izjava, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, da je na fotografiji res naprava, na katero se nanaša vloga.

Novelo so v četrtkovi drugi obravnavi podprli v Svobodi, SD-ju in Levici. V stranki SDS ji niso nasprotovali, v NSi-ju pa so bili kritični, ker govori le o vetrni in sončni energiji, o hidroenergiji pa ne. Poleg tega vladi očitajo stalno spreminjanje pogojev, kar se je denimo po njihovem zgodilo pri novem sistemu omrežnine pri elektriki.

Nov način zaračunavanja cestnine za tovornjake in enodnevna vinjeta

DZ je potrdil novelo zakona o cestninjenju, s katero v pravni red prenaša določbe evropske direktive glede novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na izpuste ogljikovega dioksida (CO₂). Sprememba po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Andreja Rajha "pomeni, da se na novo opredeljuje razvrščanje tovornih vozil v posamezne emisijske razrede, ki pomeni osnovo za določanje višine cestnine".

Za vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase pa se cestnina še naprej plačuje na določen čas uporabe cestninske ceste, pri čemer zakon opredeljuje novo vrsto kratkoročne elektronske vinjete, in sicer enodnevno vinjeto, ki bo na voljo najpozneje od 25. marca 2030. Zakon ureja tudi določitev časovne veljavnosti posameznih vinjet in cenovna razmerja med njimi. Cena polletne elektronske vinjete znaša 55 odstotkov cene letne vinjete, cena mesečne znaša 19 odstotkov te cene, cena tedenske 11 odstotkov cene letne, cena dnevne pa devet odstotkov cene letne elektronske vinjete.

SDS je na matičnem odboru in v obravnavi v DZ-ju predlagal črtanje uvedbe cestnin za mostove in predore, ki jo uredba omogoča, ter znižanje cene polletne vinjete, a vlada predlogov ni podprla. Kot je povedal Rajh, se dodatna cestnina lahko predpiše samo, če predor ali most povezuje Slovenijo s sosednjo državo, kot na primer velja za avtocestni predor Karavanke. Vlada lahko to določi za drug cestni objekt, a se cestnini za uporabo ceste in objekta ne smeta podvajati oz. dvojno zaračunavati. Povedal je še, da razmerja med vinjetami predpisuje evropska direktiva.

Potrditev novele zakona o lokalnih volitvah

Državni zbor je z 52 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah, katere namen je odprava neustavnosti glede volilnega spora. Novela po mnenju predlagatelja prinaša tudi preprostejšo in preglednejšo izvedbo lokalnih volitev. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je v okviru četrtkove obravnave novele zakona v DZ-ju pojasnil, da se z novelo uresničuje odločba ustavnega sodišča, ki ureja volilni spor. V zakon so vključili tudi nekatere predloge Državne volilne komisije (DVK), na primer glede enotne informacijske podpore in povezljivosti podatkov. Poenostavljajo se tudi volitve v svete ožjih delov občin.

Ključna rešitev je celovita ureditev volilnega spora. Med drugim se podaljšuje rok za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji z dosedanjih 48 ur po glasovanju na dva dni po dnevu glasovanja. Ugovor pa bo po novem lahko poleg kandidatov oz. predstavnikov liste kandidatov vložil vsak volivec. Tožbo na upravno sodišče bo mogoče vložiti v 15 dneh po objavi akta o izidu volitev. Stranka bo procesna dejanja v postopku pred sodiščem lahko opravljala samo po pooblaščencu. Občinski svet pa se bo zgolj seznanil z izvolitvijo članov, ne pa več potrjeval mandatov.

Poslanci sprejeli novelo zakona o dedovanju

S 50 glasovi za in šestimi glasovi proti je DZ sprejel tudi novelo zakona o dedovanju. Opozicija je znova poskušala z dopolnilom, da bi nepremičnina brez dedičev, ki leži na območju stavbnih zemljišč, postala last občin, vendar poslanci predloga niso podprli, proti sprejetju dopolnila je glasovalo 48 poslancev, za pa 24.

Poglavitna rešitev novele je sicer pospešitev zapuščinskih postopkov brez dedičev, je v uvodu poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Posledično se z novelo skrajšuje rok za odziv na oklic v primeru neznanih dedičev z enega leta na šest mesecev, oklici pa se objavijo samo še na spletnih straneh in oglasni deski sodišča, in ne več v uradnem listu.

S tem se bodo znižali stroški sodišč, je med rešitvami izpostavila ministrica. Čeprav se predlagane spremembe v noveli nanašajo na zapuščinske postopke brez dedičev, ministrica meni, da bo njihova pospešitev prispevala k hitrejšemu reševanju vseh zapuščinskih postopkov. "Zapuščinska sodišča so v letu 2023 reševala zapuščinske zadeve v povprečju 6,9 meseca," je izpostavila.

Sprejetje novega zakona o kritični infrastrukturi

DZ je na seji z 51 glasovi za in brez glasu proti potrdil predlog zakona o kritični infrastrukturi, ki ga je v obravnavo DZ-ju predložila vlada. Namen novega zakona je prenos evropske direktive, namenjene krepitvi odpornosti ključne infrastrukture, v slovenski pravni red. Skladno z obstoječim zakonom, ki je bil sprejet leta 2017, je sektorjev kritične infrastrukture osem, sprejeti zakon pa nabor razširja na 11 sektorjev. To so energetika, promet, bančništvo, infrastruktura finančnega trga, zdravje, pitna voda, odpadne vode, digitalna infrastruktura, javna uprava, vesolje ter pridelava, predelava in distribucija živil.

Glavni namen novega zakona je prenos evropske direktive, namenjene okrepitvi odpornosti kritične infrastrukture, v slovenski pravni red. Direktiva je bila sprejeta decembra 2022, države članice EU-ja pa so jo morale v nacionalne zakonodaje prenesti do 17. oktobra letos. Kot so ob predložitvi predloga zakona v javno obravnavo pojasnili na ministrstvu za obrambo, sta cilja direktive neprekinjeno opravljanje bistvenih storitev na notranjem trgu za ohranjanje ključnih družbenih funkcij ali gospodarskih dejavnosti in krepitev odpornosti kritičnih subjektov, ki opravljajo te storitve.

DZ potrdil novelo zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih

Poslanci so na seji DZ-ja z 51 glasovi za in nobenim proti sprejeli tudi novelo zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki obravnava problematiko pomanjkanja in starostne strukture trenutno imenovanih sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev. Podporo noveli so v razpravi napovedali tako v koaliciji kot v opoziciji.

Novela zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu pravnemu sistemu in k večji pravni varnosti vseh udeležencev v sodnih postopkih, je uvodoma izpostavila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Novela med drugim prinaša rešitve za težave s pomanjkanjem in starostno strukturo strokovnjakov, preglednejše postopke imenovanja in preverjanja strokovnosti sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev kot tudi pravne podlage za njihovo vrednotenje dela.

Med ukrepi je izpostavila vzpostavitev nove evidence razpoložljivosti sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev, ki bo omogočila sodiščem pregled nad kompetencami in razpoložljivostjo strokovnjakov, "kar je še posebej pomembno na področju varstva koristi otrok, kjer so sodni postopki pogosto daljši zaradi zamud pri pripravi izvedenskih mnenj", je poudarila ministrica. Drugi pomemben ukrep pa se po besedah Katič nanaša na okrepljen nadzor nad delom sodnih izvedencev in cenilcev, ki delujejo v okviru strokovnih združenj na trgu. Novela tako določa, da morajo združenja vsako leto izvajati reden nadzor nad delom petih odstotkov članov, ki so sodni izvedenci in cenilci, prav tako je treba izvesti izredne nadzore na zahtevo ministra, je poudarila Katič.

Predlog za zaostritev ukrepanja proti mladoletniškemu kriminalu brez podpore

Predlog novele zakona kazenskega zakonika, s katerim je opozicijska stranka NSi želela razširiti možnosti izrekanja kazni mladoletniškega zapora, pa je končal zakonodajno pot. Poslanci so namreč z 49 glasovi proti in 21 za zavrnili predlog sklepa, da je novela primerna za nadaljnjo obravnavo. Proti so bili v Svobodi, SD-ju in Levici, za pa v strankah NSi in SDS.

Poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič je v imenu predlagatelja na seji dejala, da bi novela zakona bistveno olajšala možnost za izrekanje kazni mladoletniškega zapora, "kadar je res nujno". Skladno s sedanjo ureditvijo je mogoče mladoletniški zapor starejšemu mladoletniku izreči le za kazniva dejanja, za katera je predpisana najmanj petletna zaporna kazen. NSi pa je predlagal mladoletniški zapor za kazniva dejanja z zagroženo kaznijo enega leta zapora, denimo za tatvino, nasilništvo in napad na uradno osebo med opravljanjem nalog.

"Ne želimo spraviti otrok v zapor, dajemo pa možnost, kadar res govorimo o ekstremnih dejanjih, da se te osebe spravi v zapor," je dejala poslanka Vida Čadonič Špelič. Meni, da živijo prebivalci na Dolenjskem v zadnjih mesecih z vedno hujšim nasiljem, ki ga velikokrat zagrešijo Romi, na to pa se vlada ne odziva.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v imenu vlade poudarila, da predlog ponuja znanstveno dokazano najslabšo, najbolj neučinkovito in najdražjo rešitev. "Večinoma gre za mladostnike, ki so jih najprej na cedilu pustili starši in nato še celotna družba," je dejala ministrica. Bolj kot strogost odziva države na kaznivo dejanje sta potrebna hiter odziv in odprava vzrokov, zaradi katerih je mladoletnik storil kaznivo dejanje.

"Zapor je vse prej kot takšna rešitev. Gre za institucijo, v kateri bo mladoletnik žal le lažje zgradil identiteto kriminalca in se priučil veščin za uspešno kriminalno kariero," je dejala ministrica, ki je ob tem zatrdila, da se vlada problematike mladoletniškega kriminala zaveda. Spomnila je, da pripravljajo predlog zakona o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj in izvajajo številne druge aktivnosti na tem področju.

Koalicija zavrnila dopolnila, s katerimi bi prepovedali komunistične simbole

DZ je končal tudi drugo obravnavo predloga novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki so jo vložili koalicijski poslanci in prepoveduje uporabo nacističnih in fašističnih simbolov. Dopolnila, s katerimi so želeli v opozicijskih strankah SDS in NSi denimo prepovedati še komunistične simbole, so zavrnili. Dokončno bo DZ o predlogu sicer glasoval na naslednji seji.

Predlog novele zakona naj bi po besedah predlagateljev preprečeval širjenje sovraštva in izkoriščanje tragičnih dogodkov v drugi svetovni vojni in po njej za politične in ideološke namene. Onemogočil naj bi denimo dogodke, kot so bili poleti v Ljubljani, ko je skupina neonacistov paradirala po mestu, grozila ljudem in vzklikala nacistična gesla. Zakon prepoveduje poveličevanje nacističnih in fašističnih ideologij, pa tudi z njimi povezanih kolaborantskih organizacij iz obdobja druge svetovne vojne.

V SDS-u so v četrtek medtem dejali, da je komunizem prav tako ideologija, ki krši človekove pravice in temeljne svoboščine. Zaradi komunizma so po besedah Andreja Kosija iz SDS-a umrli številni nedolžni Slovenke in Slovenci. Izrazil je bojazen, da bo novela spodbudila preganjanje vseh, ki bodo še naprej kritični do komunizma, ne pa samo do nacizma in fašizma.

Izvzetje upokojencev iz plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo brez podpore

Zakonodajno pot je končal tudi predlog sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga vložili v poslanski skupini SDS-a. V stranki SDS so predlagali izvzem upokojencev iz plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. Med cilji predlaganih zakonskih sprememb so v največji opozicijski stranki navedli zagotavljanje boljšega gmotnega in socialnega položaja upokojencev, kar je med drugim ob predstavitvi predloga poudaril tudi predstavnik predlagatelja, poslanec SDS-a Zvonko Černač. Da bi morali biti upokojenci izvzeti iz plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo v vrednosti enega odstotka, so ob SDS-u menili tudi v NSi-ju, v koaliciji poudarjajo, da bi takšna ureditev ogrozila sistem dolgotrajne oskrbe.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v imenu vlade poudaril, da tovrstni predlogi vodijo v dolgoročne težave za celoten sistem socialne varnosti. "Res je, da bodo upokojenci in upokojenke dali en odstotek od svoje pokojnine, ampak za to bodo dobili cenejšo oskrbo v domovih za starejše, za to bodo dobili brezplačno dolgotrajno oskrbo na domu in druge storitve," je bil jasen. Podatki po navedbah ministra jasno kažejo, da so večinski uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe prav upokojenci in upokojenke, zato je pravično in solidarno, da tudi oni prispevajo k financiranju teh storitev. Ministrstvo in vlada tako predloga ne podpirata, je dodal Maljevac.

Od 74 prisotnih poslancev je za predlog sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi po opravljeni splošni razpravi glasovalo 23 poslancev, proti pa jih je bilo 49.