Dodanih vrednosti arbitražnega sporazuma, tako Zalar, je več. Najprej, sporazum po njegovih besedah odpira tri različne poti, kako rešiti mejni spor. Po navadi govorimo o razsodbi arbitražnega sodišča, a obstajajo še druge možnosti, je opozoril. Na neki točki se tako sprti strani lahko znova usedeta za pogajalsko mizo; lahko pa se tudi odločita za posredovanje tretjega (kar ni isto kot razsojanje tretjega), pri čemer je mogoče bodisi posredovanje samih arbitrov bodisi tretjih oseb.

Alternativa, ki jo nekateri ponujajo, torej vračanje k bilaterali, je tako ena izmed možnosti, vsebovanih v arbitražnem sporazumu, poudarja Zalar.

Drugo, na kar po Zalarjevih besedah velja opozoriti, je, da smo v zadnjih dvajsetih letih postopno izgubljali nadzor nad ozemljem; zato želimo, da bi hrvaški enostranski koraki ostali brez pravnega učinka. In prav arbitražni sporazum, tako Zalar, to vprašanje rešuje, saj v dveh členih izrecno odreka težo enostranskim dejanjem. Če pa se sporazumu odpovemo, smo na začetku poti ali še v slabšem položaju, dodaja.

Kučan: Spreminjanje meja s silo ni mogoče
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan pa je najprej izrazil prepričanje, da sporazum Sloveniji omogoča pravično rešitev, pri čemer je opozoril, da se moti, kdor misli, da je v Evropi od podpisa helsinške listine dalje meje mogoče spreminjati na silo. Nikoli se nismo dogovorili, da bomo uveljavljali zgodovinske interese, in to celo s silo, je opozoril.

Zadnje čase, tako Kučan, se pojavlja argument, da je pri ocenjevanju sporazuma treba biti čustven; in kdor ni, ne izraža ljubezni do države. A kot je poudaril, je njemu samemu veliko do nje, zato je zgrožen nad rušenjem avtoritet institucij. Razprava okoli arbitražnega sporazuma, tako Kučan, spada v ta okvir.

"Stranki imata tu aktivno vlogo"
Sporazum, meni Kučan, ne predstavlja rešitve, ampak pot do nje, saj je bilateralno reševanje spora odpadlo. Arbitraža je boljša od reševanja spora pred haaškim sodiščem, saj bo upoštevano tako mednarodno pravo kot tudi posebne okoliščine, še meni nekdanji predsednik in dodaja, da imata stranki v tem procesu aktivno vlogo, oziroma ne gre za odločanje tretjega.

Razpravo, tako Kučan, je poleg tega treba depersonalizirati, saj ne glasujejo za Boruta Pahorja ali Janeza Janšo; prav tako bi bilo treba razlastiti te, ki si prisvajajo našo državo, je prepričan.

Kučan opozarja še, da smo del Evropske unije, ta pa zastopa stališče, da je potrebna širitev na jugovzhod. Mejo si sami lahko določamo, kjer hočemo, a to morajo priznati tudi sosedje in mednarodna skupnost, je dejal.

Kresalova: Kdo še verjame Janši?
Predsednica stranke LDS Katarina Kresal pa je komentirala izjave prvega moža SDS-a Janeza Janše v zvezi s tem. Kot meni Kresalova, ima Janševo spreminjanje izjav pestro zgodovino. Pri tem Janša uporablja argument vračanja k sporazumu Drnovšek-Račan, pa ga je na Bledu sam odpovedal, kakor se je odpovedal tudi bilaterali, meni Kresalova. Še leta 2007 je imel poleg tega arbitražo za odlično rešitev. "Kdo mu še verjame?" se sprašuje predsednica LDS-a.

Kot še meni Kresalova, del politikov pozablja, da je treba imeti pred očmi predvsem korist države, in ne strankarskih interesov. Širjenje Evropske unije ni le stvar širjenja trgov in ni le hrvaška strategija, temveč je tudi naša strategija, je prepričana. Trenutno je naša južna meja tudi schengenska meja; in v našem interesu je, da se ta prestavi, je še poudarila. Poleg tega gre po njenih besedah pri širjenju EU-ja za celoten koncept razvoja Evrope, zato si ne more predstavljati, "kako nas bodo gledali, če referendum pade".

"Stik ni predmet interpretacije"
Večina teh, ki so proti, se boji, da bomo nekaj izgubili, ampak da nekaj izgubiš, moraš to imeti, mi pa po malem izgubljamo že od leta 1991, medtem ko je Hrvaška korak za korakom izboljševala stvari v svojo korist, dodaja Kresalova. Stanje, karkšno je danes, je najmanj, kar lahko imamo, je prepričana. Sporazum pa, kot meni, daje možnost, da dobimo več. Enostranski koraki bodo s sporazumom, ki uveljavlja stanje na dan 25. junija 1991, izbrisani, poleg tega pa morajo arbitri določiti stik z odprtim morjem. To slednje je po njenih besedah nedvomno in ne more biti predmet interpretacije.

Vidmar: Do veljave prihajajo predvsem emocije
Publicist Igor Vidmar pa je med drugim poudaril, da so v slovenskem političnem prostoru zelo pomembne emocije, ki so jih prinesli zlasti televizije in elektronski mediji. Sprememba v nagovarjanju ljudi je tako po njegovem bistvena. Kot še meni, drži, da je razpravo treba depersonalizirati, a po drugi strani Pahor pooseblja vladno politiko, Janša pa opozicijsko; in šlo bo tudi za izražanje o tem, kaj se dogaja v družbi, gospodarstvu in podobno. Kot je še dejal, se zavzema za to, da po uspelem referendumu lahko pričnemo debatirati o izhodni strategiji, vrednotah, ki jih ponuja vlada in podobno.

Janković: Podpora bo 60-odstotna
Na okrogli mizi je sodeloval tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki meni, da je sporazum s Hrvaško največji uspeh sedanje vlade. S sosedi ne moreš živeti v nenehnem prepiru, je poudaril; zato je zanj nesprejemljivo, da nekdo grozi z nepodporo hrvaškemu vstopu v Evropsko unijo. Pri tem meni, da gre pri nenehnem kresanju isker na obeh straneh predvsem za pridobivanje notranjepolitičnih točk; sovraštvo, ki ga ustvarja opozicija, je povsem nepotrebno, velike besede o zaščiti meje pa pretirane, je prepričan.

Janković sicer napoveduje 60-odstotno podporo sporazumu.

Svetelšek: Mejna problematika vpliva na poslovanje
Predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek pa je med drugim dejal, da so v to zgodbo vpeti tudi gospodarstveniki. Hrvaška je naša naravna gospodarska partnerica in podjetja so v to okolje precej vlagala, je poudaril. A problematika meje na to še kako vpliva, saj promet pade vsakič, ko se pojavijo težave pri Jošku Jorasu, med ribiči in podobno, navaja. Odnosi med podjetji na obeh straneh po njegovih besedah sicer ostajajo dobri.